Sanja Verovnik
"Družina je povezava z našo preteklostjo in je most do naše prihodnosti," ponosno reče Katja Leber Vračko, univerzitetna diplomirana pravnica, ki z možem Gregorjem vodi družinsko vinogradniško kmetijo na Jedlovniku v Slovenskih goricah. Njena sestra Barbara, prav tako diplomirana pravnica, še ena, ki se je, kljub povsem drugačnemu poklicu, vendarle odločila nadaljevati družinsko tradicijo kmetovanja, pa s partnerjem Jernejem skrbi za živinorejski del kmetije z mlečno proizvodnjo.
Skladno dopolnjevanje in izmenjava izkušenj
Kmetija Leber Vračko je od leta 2017 razdeljena na dva dela. S 55 hektarji zemljišč, čredo 55 molznic in še toliko mladega goveda pa je zanesljivo ena večjih v severnem delu Slovenskih goric, v občini Zgornja Kungota. Tako vsak par pridnih rok pri delu na posestvu pride še kako prav. Na srečo na kmetiji, ki je le streljaj od slovensko-avstrijske meje, bivajo tri generacije. "Štiri," nas popravi Katja Leber Vračko. Sestra Barbara je namreč nedavno z naraščajem poskrbela, da je kmetija bogatejša tudi za novo generacijo. Čeravno Leber Vračkova prizna, da bivanje toliko različnih generacij na enem posestvu ni vedno enostavno in so kdaj potrebni tudi kompromisi, so dobro uigran orkester, saj se imenitno dopolnjujejo v izmenjavi izkušenj, idej, novosti, predvsem pa takrat, ko je treba poprijeti za delo. Brez podpore starejših generacij si naša sogovornica uspešne kmetije sploh ne zna predstavljati.
V kmetijstvu sta videli priložnost
Leber Vračkovi so lahko zelo ponosni tudi na svojo tradicijo, ki je na Jedlovniku pognala močne in globoke korenine. Kmetija namreč izvira iz leta 1795 in vse od takrat so se generacije na njej preživljale s kmetijstvom. Tako sta tudi obe dekleti, čeravno navdušeni nad študijem prava, sicer na začetku oklevali, a vendarle klonili v ljubezni do družinske tradicije. Katja Leber Vračko se spominja, da je odločitev, da bosta kljub uspešno zaključenemu študiju in priložnostih, ki so se jima z diplomo odprle, prevzeli vodenje družinske kmetije, marsikoga presenetila. Tudi njiju sami, prizna in doda, da je bil svet, ko sta bili stari osemnajst let, videti povsem drugače kot čez nekaj let, ko je odločitev o tem, da sprejmeta odgovornost nase in prevzameta kmetijo, popolnoma dozorela. "V kmetijstvu sva obe videli veliko priložnost, predvsem pa sva želeli dolgoletno tradicijo nadgraditi z novimi idejami in projekti," razkriva mlada kmetovalka, ki življenje na kmetiji opisuje kot zelo zanimivo, predvsem pa vedno raznoliko. "Odvisni smo od veliko zunanjih dejavnikov, ki se jim moramo ves čas prilagajati," opozori, saj jim jo narava velikokrat zagode. Po drugi strani pa imajo srečo, nadaljuje, da veliko delovnega časa preživljajo v naravi, obdani z zelenimi griči in dolinami. "O takšnem življenjskem standardu veliko ljudi danes lahko samo sanja," se zaveda Leber Vračkova, hkrati pa opozori tudi na drugo plat življenja na kmetiji, ki zahteva predvsem trdo delo. Po njenih besedah delajo skoraj vse dni v letu in si le redko privoščijo oddih: "To ni klasični osemurni delovnik pet dni v tednu."
Samooskrbni v vseh pogledih
Na kmetiji Leber Vračko si prizadevajo biti čim bolj samooskrbni. Opozarjajo, da je na samooskrbnost treba gledati širše. “Predvsem na regionalnem ali pa državnem nivoju. Bistveno je prepoznati pomembnost in kakovost lokalnih in sezonskih proizvodov in se tako tudi prehranjevati,” poudari Katja Leber Vračko. S svežo zelenjavo z velikega vrta, za katerega skrbijo, ne oskrbujejo samo sebe, ampak jo ponudijo tudi na krožniku svojim gostom. Pohvalijo se lahko tudi z lastno govedino, drugo meso pa kupijo od kmetov v regiji. ”Energetska samooskrba še nikoli ni imela večjega pomena, kot ga ima danes, tega se dobro zavedamo tudi na naši kmetiji,” pove Leber Vračkova. Na strehah hlevov je sončna elektrarna moči 112 kW, še eno pa nameravajo postaviti na novozgrajeni objekt Opok27. Tudi za ogrevanje poskrbijo sami - z lesom iz domačega gozda.
Nominacija za inovativnega kmeta
Danes se zaveda, da sta študij in ljubezen do družinske kmetije in kmetijstva odlična kombinacija: "Študij prava ter delo v prodaji vina in gostinstvu sta mi dala popolno podlago za to, kar počnem zdaj." Potrditev za to, da sta s sestro na dobri poti, sta na neki način dobili lani, ko sta bili s svojim inovativnim produktom, naravno slamico iz rži, ki sta jo razvili skupaj z mamo Alenko, nominirani za inovativni kmetici. Čeravno slamica ni prinesla zmage, pa je že nominacija prispevala k veliko novih izkušenj in poznanstev: "Na podelitvi sva spoznali veliko mladih inovativnih kmetov, ki so polni zagona in novih idej. Takšna poznanstva te zmeraj napolnijo z veliko pozitivne energije za nadaljnje delo."
Mladi dokazujejo, da je vse mogoče
"Mladim, ki prevzamejo kmetijo od staršev ali starih staršev, z močno tradicijo in temelji, je gotovo najlažje. Čeravno tudi takšen prevzem prinese veliko odgovornost za nadaljevanje uspešne tradicije,” razmišlja Katja Leber Vračko. Opaža, da je v Sloveniji veliko mladih, ki so začeli tudi povsem iz ničle, na novo, in prav tako pišejo uspešno zgodbo. “Prav ti so najboljši dokaz, da lahko mlad kmet v Sloveniji uspe,” je prepričana. Z veliko pozitivne energije, volje do dela z naravo, vztrajnosti in svežih idej je lahko kmetijstvo danes to, kar mladi potrebujejo in iščejo. Hkrati pa lahko življenje na kmetiji v modernem svetu, kjer se vse vrti okrog denarja in virtualnih odnosov, prinese popolnoma drugačen pogled na svet in otipljivo srečo.
Z zgodbo Opok27 novim izzivom naproti
Novih in svežih zamisli podjetni Katji nikoli ne zmanjka. Tako je s svojim možem Gregorjem, nekdanjim uspešnim nogometašem, ustvarila novo zgodbo, imenovano Opok27. Med vinogradi s pogledom na okoliške griče sta zgradila moderen vinsko-turistični objekt z vinsko kletjo, restavracijo in prenočišči. Na vprašanje, od kod to nenavadno ime, s katerim se podajata novim izzivom naproti, nam Leber Vračkova razloži, da je opok star slovanski izraz za lapornato podlago, ki jo je najti v njihovih vinogradih, medtem ko je število 27 hišna številka stare viničarje, na mestu katere danes stoji novi objekt. Z njim želita dodatno obogatiti celotno turistično ponudbo na podeželju. "Delček tega, kar mi živimo, želiva približati drugim. Kajti zbuditi se ob ptičjem petju med vinogradi, uživati ob lokalni in sezonski hrani ter ob kozarcu odličnega štajerskega vina, je otipljiva izkušnja, ki jo privoščiva tudi svojim gostom," izpostavi sogovornica.
Veliko gostov iz Avstrije
Leseno-stekleni objekt stoji ob sedmih hektarjih vinograda, zasajenega v večini s tipičnimi štajerskimi belimi vinskimi sortami. "Vinograde obdelujemo trajnostno," pojasni Leber Vračkova. Največ dela opravijo sami in ves čas sledijo smernicam. "Uvajamo nove metode obdelave, ki so seveda naravi prijazne. V naši vinski kleti, ki je gostom tudi med degustacijo vin ves čas na očeh, je treba nato samo obdržati vse to, kar smo v vinogradih pridelali, ter seveda pretvoriti v žlahtno kapljico," poudari sogovornica. Vina, ki jih pridelajo, razdeli v štiri linije: prva so peneča se vina, pridelana po različnih metodah, sledijo štajerska zelo značilna sveža vina in zorjena vina, ki so polnega okusa, ter za piko na i macerirana vina izbranih sort. Širok izbor vina Leber Vrečkovim omogoča, da lahko gostom ponudijo različna vina za vsako jed, priložnost ali počutje. Sicer pa večino vin prodajo ljubiteljem kakovostne kapljice, ki vinarje obiščejo na domu. Leber Vračkova nam zaupa, da je med njimi tudi veliko tujcev, zlasti Avstrijcev, ki cenijo slovensko vino in kulinariko.
