Energetska prenova obstoječih stavb: Kako doseči skoraj ničenergijski standard?

V času, ko pomembno vlogo igrata energetska učinkovitost in trajnostna gradnja, se vedno več ljudi sprašuje, ali je bolj smiselno investirati v prenovo starejše stavbe ali gradnjo nove. Pri novogradnjah lahko že v fazi načrtovanja upoštevamo najsodobnejše standarde skoraj ničenergijskih stavb, pri prenovah pa se pogosto soočamo z izzivi, kot so dotrajani materiali, slaba izolacija in toplotni mostovi.

Energetska prenova stare hiše je ključna za izboljšanje bivalnega udobja, zmanjšanje stroškov energije in zmanjšanje vpliva na okolje. Starejše hiše pogosto nimajo ustrezne toplotne izolacije, to pa povzroča velike toplotne izgube in posledično višje stroške ogrevanja. S celovito prenovo lahko te izgube občutno zmanjšamo.

Vendar se poraja vprašanje: je mogoče obstoječo stavbo približati skoraj ničenergijskemu standardu? Po besedah Nine Remiaš, energetske svetovalke Ensveta, vodje svetovalnih pisarn v Metliki in Grosupljem, je mogoče nekatere obstoječe stavbe približati skoraj ničenergijskim standardom, vendar je uspešnost prenove odvisna od posamezne stavbe. "Če je stavba zelo razčlenjena in ima veliko toplotnih mostov, ki jih ni mogoče odpraviti, potem se ji skoraj ničenergijski standard ne more približati," je jasna energetska svetovalka. Kljub temu pa lahko z ustreznim pristopom in pravilno izvedbo bistveno izboljšamo energetsko učinkovitost večine objektov.

Prenova od zgoraj navzdol

Na vprašanje, kako se pravilno lotiti energetske prenove obstoječe stavbe, Remiaševa svetuje, da se je vedno lotimo s sistematičnim pristopom, ki vključuje analizo in izračun gradbene fizike. Ta analiza nam pove, ali bo prenovljena stavba zadostila veljavnim energetskim standardom. "Na podlagi rezultatov se lotimo prenove zgradbe od zgoraj navzdol, pri čemer najprej saniramo streho, saj je to najbolj izpostavljeni del stavbe, kjer prihaja do največjih toplotnih izgub. Nato se osredotočimo na izolacijo fasade in zamenjavo stavbnega pohištva, kar je ključno za preprečevanje toplotnih mostov," pojasni vrstni red energetske sanacije objekta energetska svetovalka. Če nam višina tlaka dopušča, izoliramo tudi tla, saj to bistveno vpliva na toplotno stabilnost stavbe. Na koncu optimiziramo še ogrevalni sistem, kar omogoča zmanjšanje porabe energije in nižje stroške ogrevanja, še doda sogovornica.

Čim manjša prevodnost, tem boljša izolacija

Naslednje vprašanje, ki povzroča dilemo, je - kako izbrati pravo izolacijo? Nina Remiaš je mnenja, da je pri izbiri toplotne izolacije pomembno upoštevati njene tehnične lastnosti. "Ključna je toplotna prevodnost - čim manjša je, tem boljša je izolacija. Pomembna je tudi teža materiala, saj težji materiali izboljšajo stabilnost stavbe. Čim težja je stavba, tem bolj stabilna je," poudarja energetska svetovalka. Različni materiali so primerni za različne dele stavbe, zato je treba izolacijo izbrati glede na namembnost, na primer, ali gre za izolacijo strehe, fasade ali tal. Notranja izolacija je v nekaterih primerih lahko alternativa, vendar zahteva večjo pozornost, saj lahko povzroči težave z vlago in plesnijo. Stena za izolacijo je namreč mrzla, to pa lahko povzroči kondenzacijo in razvoj plesni. Pri tleh je smiselna izolacija, če imamo možnost prilagoditve višine in načrtujemo tudi obnovo tlaka, pojasni Remiaševa.

Prav tako je ena izmed pogostih zmot, da debeli zidovi ne potrebujejo dodatne izolacije. V resnici imajo toplotnoizolacijski materiali bistveno boljše izolativne lastnosti kot masivni zidovi. Na primer, 45 cm debel zid brez izolacije ima enako toplotno prehodnost kot 30 cm debel zid z le 1 cm izolacije, kar je seveda premalo za učinkovito izolacijo. Zato je dodajanje ustrezne izolacije ključno za zmanjšanje toplotnih izgub. 

Okovje obdržimo, zamenjamo steklo

Na vprašanje, ali je pri tem smiselna zamenjava stavbnega pohištva, energetska svetovalka odgovori, da je zamenjava oken in vrat pogosto eden prvih ukrepov pri energetski sanaciji. Vendar ni vedno potrebno menjati celotnih oken. Po njenih besedah je smiselno preveriti stanje obstoječih okvirjev. "Če so okvirji 'še zdravi', jih lahko z manjšimi popravili in dodatnim tesnjenjem obdržimo, pri čemer zamenjamo samo stekla," pojasni. Ta pristop lahko bistveno zmanjša stroške prenove določene zgradbe.

Prenova ali menjava strehe?

Streha je eden izmed ključnih elementov energetske učinkovitosti stavbe. Kdaj jo moramo zamenjati oziroma ali je obstoječo streho sploh potrebno zamenjati, če energetsko saniramo obstoječi objekt? "Če streha še opravlja svojo funkcijo, potem je cenejša rešitev samo dodatna izolacija," je mnenja energetska svetovalka. Kdaj priporoča menjavo obstoječe strehe z novo? "Menjava strehe je smiselna le, če se je njena doba uporabnosti že iztekla ali je konstrukcijsko nestabilna," odgovarja. 

Zavedati se je treba, da je energetska prenova starejših stavb zahteven, a izvedljiv projekt, ki lahko prinese pomembne prihranke in izboljšano bivalno ugodje. Čeprav vseh obstoječih stavb ni mogoče približati standardom skoraj ničenergijskih zgradb, pa lahko s pravilnim načrtovanjem in ustreznimi ukrepi dosežemo bistveno zmanjšanje toplotnih izgub in porabe energije. Ključno je, da se prenove lotimo premišljeno - z analizo, sistematičnim izvajanjem del in izborom pravih materialov. Po nasvete pa se obrnemo tudi na strokovnjake, energetske svetovalce, ki bodo gotovo poznali najbolj primerno rešitev za nastale težave.