Potresna varnost večstanovanjskih zgradb: "Ni vprašanje, ali bo spet močnejši potres, ampak kdaj bo"

Slovenija je zaradi svoje geološke lege zelo izpostavljena nevarnosti potresa. "Ni vprašanje, ali bo spet močnejši potres, ampak kdaj bo," opozarja Dejan Prebil iz Inženirske zbornice Slovenije (IZS) in dodaja, da potresov ni mogoče preprečiti, možno pa je zmanjšati njihove posledice z ustrezno gradnjo in sanacijo. "Če bi danes Slovenijo stresel potres, podoben tistemu v Ljubljani leta 1895 z magnitudo 6,1, bi škoda na stavbah znašala sedem milijard evrov, življenje pa bi izgubilo več sto ljudi. Polovica škode bi nastala na starejših stavbah, zgrajenih pred letom 1964, ki predstavljajo glavni dejavnik tveganja, ker niso zasnovane za prenašanje potresnih obremenitev," opozori Prebil.

Površna gradnja po vojni

Prvi protipotresni predpisi so bili v Sloveniji uvedeni šele leta 1964, po katastrofalnem potresu v Skopju. Pred tem so bile stavbe z vidika gradbene odpornosti zelo pomanjkljive. Obdobje med drugo svetovno vojno in letom 1964 je zaznamovala hitra in površna gradnja z nizko kakovostnimi materiali, kar danes pomeni, da je približno 60.000 takih stavb še vedno v uporabi. V njih živi okoli 250.000 ljudi. Kot poudarja Prebil, so predpisi iz tega časa z današnjega vidika povsem neustrezni.

Med letoma 1964 in 1981 so predpisi sicer uvedli osnovne zahteve za potresno varnost, a so bile metode takrat primitivne. Leta 1981 je prišel nov jugoslovanski predpis, kot odgovor na potres v Črni gori, uvedel je nekaj pomembnih novosti, predvsem glede posodobitve konstruiranja potresno odpornih konstrukcij. Imel pa je tudi številne pomanjkljivosti, zato se je v prihodnjih letih še nekajkrat spremenil. Prelomnica je bila po Prebilovih besedah uvedba modernih evropskih standardov, evrokodov, leta 2008. Ti predpisi omogočajo projektiranje objektov z visoko potresno odpornostjo, saj upoštevajo potrese s 475-letno povratno dobo. Prebil poudarja, da stavbe, zgrajene v skladu z evrokodi, veljajo za varne, če so pravilno izvedene.

Potrebovali bi "potresne izkaznice"

Pogosta težava pri večstanovanjskih stavbah je energetska sanacija, ki zanemarja potresno varnost. "Energetska sanacija potresno neodpornega objekta ne le, da ni smiselna, pač pa je celo škodljiva," je jasen Prebil. Takšne sanacije, čeprav izboljšajo energetsko učinkovitost, pogosto ustvarijo lažen občutek varnosti. Prenovljene fasade dajejo videz trdnosti, vendar se pri potresu neobnovljena konstrukcija še vedno lahko poruši. Lastniki se po energetski sanaciji težko odločijo za dodatno potresno prenovo, saj bi to pomenilo uničenje prenovljene fasade. Idealna rešitev bi bila hkratna izvedba energetske in potresne sanacije, ker je to finančno in logistično učinkovitejše, je mnenja sogovornik iz IZS.

Poleg zanemarjanja potresne varnosti med prenovami so nevarni tudi nepremišljeni posegi v nosilne konstrukcije stavb. Prebil izpostavlja primere, kot so odstranjevanje nosilnih sten, povečanje odprtin ali dodajanje težkih elementov, ki lahko resno oslabijo mehansko odpornost in stabilnost objekta. "Skozi čas se posegi v nosilne konstrukcije stavb kopičijo, negativni učinki pa seštevajo. Potresna varnost teh objektov je zato lahko zelo nizka," poudari. Čeprav gradbeni zakon (GZ-1) zahteva pisno mnenje pooblaščenega inženirja za večje posege, to ni vedno zagotovilo za varnost, saj so izvedbe pogosto nekontrolirane.

Velik problem je tudi pomanjkanje informacij o dejanski potresni varnosti stanovanjskih stavb. Prebil poudarja, da kupci in najemniki stanovanj nimajo dostopa do podatkov, ki bi jim omogočili presojo o tem, kako varna je stavba. Podobno kot energetske izkaznice bi lahko po njegovih besedah uvedli "potresne izkaznice", ki bi jasneje prikazale stanje konstrukcije. To bi spodbudilo lastnike k sanaciji, hkrati pa omogočilo bolj informirane odločitve pri nakupu ali najemu stanovanj. Potresna varnost v Sloveniji zahteva večplastno rešitev, ki vključuje ozaveščanje javnosti, izboljšanje zakonodaje in spodbujanje sanacij. Kot pravi Prebil, morajo biti lastniki nepremičnin bolj ozaveščeni o tveganjih.

Kako potresno varne so sodobne hiše? 

Da imajo sodobne novogradnje zelo visoke zahteve s področja potresne varnosti in tudi energetske učinkovitosti, nam je zatrdila Nataša Teraž Krois, vodja razvoja in trajnosti v podjetju Lumar. Omenjeno velja za vse novogradnje, neodvisno od načina gradnje. Zahteve za potresno varnost so definirane znotraj pravil za projektiranje, že omenjenih evrokodov, ki opredeljujejo zahteve glede potresne varnosti, v odvisnosti od potresne cone in drugih parametrov. 

Je pa s posameznimi gradbenimi materiali in načinom gradnje te zahteve lažje dosegati, opozori Kroisova. "Lesena montažna gradnja ima tudi z vidika potresne varnosti določene prednosti v primerjavi z drugimi materiali - zaradi manjše teže se razvije manjša potresna sila, les kot material je relativno dobro duktilen, saj je sposoben prenesti večje deformacije brez loma, to pa se odraža tudi v višji sposobnosti sipanja energije. Pri leseni montažni gradnji je celoten stenski element namenjen prevzemanju potresnih sil, medtem ko so pri masivnih stenah armiranobetonske horizontalne in vertikalne vezi tiste, ki prenašajo potresne sile, in jih je potrebno na to dimenzionirati," o potresni varnosti montažnih hiš pove sogovornica iz Lumarja. 

Zato v podjetju veliko pozornosti namenjajo tehnični dovršenosti hiš, ki se kaže tudi v potresni varnosti. "Izbiramo materiale in tehnološke rešitve s katerimi lahko zagotovimo izpolnjevanje oziroma celo preseganje teh zahtev. Vendar pa končne varnosti ne zagotavljajo zgolj pravilni izračuni, temveč je na koncu predvsem pravilna in kakovostna izvedba tista, ki zagotovi projektirano potresno varnost tudi v praksi. Tako je denimo pomembno, da so obložne plošče pravilno pritrjene na leseno konstrukcijo. Potresna varnost je del mehanske odpornosti in stabilnosti, kar je ena bistvenih zahtev za vsak objekt, izpolnjevanje teh pa je osnova za pridobitev evropskega tehničnega soglasja," še pove Nataša Teraž Krois.