Energetska sanacija stavbe mora biti premišljena in skrbno načrtovana, opozori Peter Petrovčič, ki pravi, da bodo v nasprotnem primeru stroškovna učinkovitost izvedbe in bivalne razmere v stavbi po izvedbi slabše, kot bi morale biti. Pri načrtovanju se moramo ravnati po načelih dobrega gospodarjenja, poudari energetski svetovalec: "Tehtamo več vidikov: od stanja posameznih delov toplotnega ovoja in vgrajenih sistemov v stavbi, njene starosti, nujnih popravil, potrebnih vzdrževalnih del, razpoložljivih finančnih sredstev in časa, možnosti črpanja nepovratnih sredstev, do tega, ali je stavbo za določen čas možno izprazniti ali pa bomo med sanacijo morali bivati v njej. To pomeni skrbno preverjanje potreb in zahtev, mogočih tehničnih rešitev in njihovih dolgoročnih stroškovnih vidikov, da oblikujemo finančno vzdržno kombinacijo ukrepov." V izvedbo posameznih delov stavbe je smiselno vključiti tudi nujna popravila poškodb in vzdrževalna dela, spomni Petrovčič. Preprečiti je treba zamakanje zaradi vdora talne vlage ali padavinske vode ter poskrbeti za statično ojačitev in protipotresno utrditev, nepogrešljivi so tudi posegi na stavbnem ovoju in sistemih, s katerimi izboljšamo energetsko učinkovitost.
Prenove se ne lotimo na pamet
Vsak ukrep v izboljšanje energetske učinkovitosti stavbe, naj bo izveden samostojno ali v kombinaciji z več ukrepi, naj bo opravljen kvalitetno in v skladu z gradbenimi predpisi in zahtevami Eko sklada za pridobitev nepovratnih spodbud, poudari Peter Petrovčič. Le tako bo stavba po izvedbi vseh potrebnih ukrepov, ki lahko traja tudi desetletje ali več, ustrezno funkcionirala in zagotavljala ustrezne bivalne razmere. Delni ukrepi, ki vključujejo zgolj površno odpravljanje napak in prenovo videza stavbe, dolgoročno ne prinašajo takih koristi, kot bi jih celovit in premišljen pristop k prenovi, je prepričan sogovornik. Pravi, da se pogosto ne zavedamo, da se prenova stavbe ne zgodi z vsako generacijo, zato moramo, tako kot z drugim premoženjem, z ustrezno načrtovano prenovo misliti tudi na prihodnje generacije.
Tri poti energetske sanacije
Možne poti pri energetski prenovi starejših stavb so tri, razloži energetski svetovalec Peter Petrovčič.
• Prva je, da vsak načrtovan ukrep izvedete samostojno. “Tak pristop se uporabi, ko gre za razmeroma novo stavbo in so njene pomanjkljivosti z energetskega, bivanjskega in vzdrževalnega vidika majhne ali pa ima investitor na voljo razmeroma malo finančnih sredstev,” pravi Petrovčič.
• Druga možnost je, da investitor v prvi fazi izvede ukrepe za izboljšanje kakovosti ovoja stavbe. Najprej se loti menjave oken in izolacije fasade, stropa proti podstrehi ali mansardnih stropov in tal na terenu ali nad kletjo. V tej fazi se bodo bistveno zmanjšale potrebe po toploti in hlajenju stavbe. Tudi tu lahko investitor z bodočimi prihranki in pridobljenimi nepovratnimi sredstvi Eko sklada, katerih delež je v primeru izvedbe vsaj treh ukrepov istočasno za 50 % višji, financira naslednje predvidene ukrepe v sisteme v stavbi, pojasni sogovornik.
• Tretja možnost je, kot pravi, da investitor kandidira na javnem pozivu Eko sklada za celovito obnovo starejše stavbe. Tu je treba vlogo z vsemi zahtevanimi prilogami oddati pred začetkom naložbe, delež nepovratnih spodbud pa je bistveno večji kot pri posamičnih ukrepih: “V tem primeru je treba načrtovano prenovo projektno obdelati in pridobiti več dokumentacije. Zahteva se tudi vgrajen centralni sistem prezračevanja z vračanjem toplote. Poleg tega je izvedba vezana na posege v bivalne prostore, zato zahteva bistveno več potrpljenja pri stanovalcih, najbolje kar izpraznjeno stavbo. Seveda terja ta način izvedbe energetske sanacije razmeroma veliko finančnih sredstev.”
Prav to, kaj sploh narediti, da bo razmerje med investicijo oziroma izbrano kombinacijo ukrepov in koristmi najugodnejše na daljši rok, je ključno vprašanje, poudari Petrovčič, ki posvari, da se nikakor ne smemo lotiti prenove na pamet, z enostavnim in posplošenim kopiranjem del, ki so jih izvedli sosedi, prepustiti pomembne odločitve izvajalcu ali se pustiti prepričati najbolj všečni reklami v medijih. Pomembno je, kot pravi sogovornik, da lastnik stavbe že pred pričetkom izvedbe prenove v fazi načrtovanja opravi dovolj razgovorov z usposobljenimi strokovnjaki za posamezna področja gradnje. Le tako bodo ukrepi pravilno izbrani in načrtovani, presenečenj med izvedbo pa bo čim manj.
Ponekod smiselni vsi krepi, drugod le kombinacija
Pri energetski sanaciji stavbe načeloma v prvi fazi sledimo izboljšanju kakovosti ovoja stavbe, pojasni energetski svetovalec. "Najprej torej zamenjamo okna, toplotno izoliramo fasado in strop proti podstrehi ali mansardne strope, če je možno, tudi tla na terenu ali nad neogrevano kletjo. S tem bistveno zmanjšamo toplotne potrebe stavbe, zato se znižajo tudi obratovalni stroški. Potrebna ogrevalna moč generatorja toplote bo bistveno nižja, temperaturni režim v ogrevalih tudi, potrebe po hlajenju stavbe v poletnih mesecih bodo spremenjene, spremenila se bo tudi stroškovna učinkovitost energentov, ki jih izkorišča konkretna stavba. Zaradi tega je prav, da se ogrevalni sistem, sistem za pripravo tople sanitarne vode, ohlajevanja stavbe in prezračevalni sistem menjajo, na novo vgrajujejo ali izboljšujejo šele v drugi fazi po izvedbi posegov v ovoj stavbe," opozori Petrovčič. "Če ugotovimo, da streha pušča, omet odpada, imamo dotrajana okna ali ogrevalni sistem ne deluje več dobro, je seveda treba ukrepati. To pa pomeni, da težave odpravimo, hkrati pa značilnosti stavbe in njenih delov dvignemo na bistveno višjo raven. Ob prenovi stavbe je torej smiselno izboljšati tudi njene energijske lastnosti in v predvidena dela zajeti tudi toplotno izolacijo strehe in fasade, morda stropa v kleti, zamenjati stavbno pohištvo, posodobiti ogrevalni sistem, zamenjati energent ... Pri nekaterih stavbah so smiselni vsi ukrepi, pri drugih le določena kombinacija."
Nujno preveriti protipotresno odpornost gradnje
Vsaka gradnja, tudi prenova, mora slediti bistvenim zahtevam, ki jih predpisuje veljaven gradbeni zakon, opozori Peter Petrovčič. Pojasni, da so bistvene zahteve gradbenotehnične lastnosti, ki jih morajo izpolnjevati objekti za zagotavljanje varne in učinkovite rabe. Prva izmed njih je mehanska odpornost in stabilnost. “Ker Slovenija razen njenega severovzhodnega dela stoji na potresno zelo ogroženem območju, je nujno, da se ob vsaki prenovi preveri tudi protipotresna odpornost gradnje,” pravi energetski svetovalec.
Pri izvedbi energetske sanacije stavbe se načeloma ne posega v gradbene konstrukcije, nadaljuje Petrovčič, kljub temu pa se pri izvedbi na primer prebojev skozi nosilne stene, menjavi oken ali vgradnji izolacije v ostrešje mehanska odpornost in stabilnost stavbe prej oslabita kot ne. Poleg tega nima smisla vgrajevati toplotne izolacije v stavbe, ki so očitno statično nestabilne, zatrjuje sogovornik. “Prav je, da investitorji pred izvedbo energetske sanacije svoje stavbe v načrtovanje vključijo tudi inženirja statika, ne glede na to, kdaj je bila stavba zgrajena. On bo že z vpogledom v morebitne razpoložljive načrte stavbe, upoštevanjem leta gradnje, vgrajenih materialov in ogledom stavbe znal presoditi, ali stavba v okviru načrtovanja prenove potrebuje tudi statično presojo. Tako mnenje stane nekaj sto evrov, prihrani pa nam kasnejše skrbi in v primeru potresa in poškodb tudi stroške,” svetuje strokovnjak.
Vrstnemu redu ni treba slepo slediti
Če se pokaže, da je v stavbi treba najprej zamenjati kotel za centralno kurjavo, je možno ob določenih tehničnih prilagoditvah to tudi storiti, pojasni Petrovčič. "Izberemo lahko na primer toplotno črpalko, katere moč je izračunana glede na bodoče toplotne potrebe stavbe in jo vzporedno vežemo v sistem z obstoječim kotlom, ki bo skrbel le za konične potrebe po toploti. Kjer je možna dobava zemeljskega plina, se lahko star kotel zamenja s sodobnim kondenzacijskim plinskim kotlom, pri katerih je ogrevna moč modulirana v širokem razponu. Podobno je možno prilagoditi tudi druge ukrepe energetske sanacije, zato ni treba slepo slediti navedenemu vrstnemu redu," opozori sogovornik. In doda, da pa je nujno skrbno tehnično načrtovanje, da bo izvedba tehnično izvedljiva, bivalne razmere v stavbi in stroškovna učinkovitost izvedbe pa ves čas energetske sanacije ustrezne.
V ukrepe energetske sanacije je smiselno vključiti tudi vzdrževalna dela, poudari Petrovčič. To pa zaradi tega, ker je, kot nadaljuje sogovornik, pri prenovi fasade cela vrsta stroškov, ki nastanejo, ne glede na to, ali bomo izvedli dodatno toplotno zaščito ali ne. Dejansko je strošek energetske prenove zajet le v ceni toplotne izolacije in njenega pritrjevanja, zraven lahko, kot pravi Petrovčič, prištejemo še najverjetneje potrebno zamenjavo zunanjih okenskih polic in prestavitev kakšnega žleba. Gradbeni oder pa moramo postaviti tako za prenovo zgolj ometa kot za energetsko prenovo. "Če pri računu vračilne dobe investicije to zanemarimo, nas utegne rezultat res odvrniti od namere. Če pa upoštevamo, da sodi precej del in s tem tudi stroškov v vzdrževanje, ki je nujno v vsakem primeru, in posebej ovrednotimo vračilno dobo investicije v dodaten material in delo za energetski del prenove, bo rezultat neprimerljivo prijaznejši," sklene Petrovčič. Pristavi še, da je podobno pri kritini, ko lahko pri njeni menjavi zelo enostavno izoliramo ostrešje ali strop proti podstrehi in je dodaten strošek zgolj izolacija.
