Sanja Verovnik
S spreminjanjem predpisov se je posledično spreminjala tudi gradnja, razmišlja Primož Pinter, direktor gradbenega podjetja Primius gradnje, ki na Studencih gradi novo stanovanjsko sosesko. In še, da so trendi v gradnji večstanovanjskih zgradb danes usmerjeni predvsem v to, da mora gradnja vsebovati čim več trajnostnih sestavin.
Spremenjene tudi zahteve kupcev
Trendi v zahtevah kupcev so se spremenili in tem zahtevam sledijo kakovostni ponudniki novogradenj na trgu, pravi Dika Vranc, nepremičninska posrednica iz podjetja RE/MAX Nepremičnine Maribor. “Še vedno je lokacija pri kupčevi izbiri eden pomembnejših kriterijev, sledijo pa družinskemu življenjskemu slogu prilagojen tloris stanovanja, po možnosti terasa, loža in dvigalo. Zelo visoko v pričakovanjih je energetska učinkovitost, ki prinaša nižje stroške ... Tudi zvočna izolativnost v stanovanjih je pomembna,” našteje Vrančeva. In doda: “Seveda, vedno je pomembna končna nakupna cena, pri čemer je za financiranje pomembno spremljanje bank s primernimi kreditnimi pogoji. Iskalci nove nepremičnine so večinoma ozaveščeni in od prodajalcev na trgu pričakujejo kompetentne predstavitve, podatke in primerjave.”
Trajnosten ne le objekt, temveč tudi lokacija
"Trajnostna je urbana lokacija, ki omogoča dostop do vsega nujno potrebnega brez uporabe avtomobila. Nujnost uporabe avtomobila za nakup kilograma kruha in litra mleka razvrednoti vse morebitne pomisleke o trajnostni gradnji, pa četudi bi govorili o zemljanki. Torej tudi zemljanka ni nujno trajnostni objekt," meni Primož Pinter. Kot nadaljuje, bi morali potencialni kupci upoštevati zgolj urbane lokacije, saj te omogočajo trajnostno gradnjo. "Trajnostno lokacijo pa ni samo smiselno nadgraditi s trajnostnim objektom, temveč je danes to nujno potrebno. Vsekakor se morajo načrtovanje, izvedba in ocenjevanje vedno gledati z ustrezno širino. Prevedeno to pomeni na medstrokoven način, pri čemer so prisotni strokovnjaki z več različnih področij," poudari sogovornik. Po njegovem mnenju uporaba zgolj naravnih materialov še zdaleč ni dovolj. "Gradbeništvo predstavlja enega največjih generatorjev odpadkov na svetu," opozori sogovornik. "Posledično je zelo pomembno uveljavljati tehnologije in tipe gradenj, ki generirajo minimalno količino gradbenih odpadkov. Gradnja, ki smo jo poznali v zadnjih desetletjih, zagotovo ni primeren način gradnje v današnjih dneh, kar še bolj velja za prihodnost. Do današnjega dneva stanovanjske soseske niso bile samozadostne niti niso vsebovale obnovljivih virov." To se bo v prihodnjih letih popolnoma spremenilo, saj bodo že prihajajoči predpisi zelo hitro zahtevali določen delež obnovljivih virov kot nujo, pravi Pinter. V prihodnosti je po sogovornikovih besedah smiselno pričakovati več gradenj, ki bodo odstopale od tako znane klasike. "Prihajajo pa ponovno novi predpisi, zato se bo energetska učinkovitost še povečala, prav tako bo treba v prihodnjih objektih zagotoviti večji delež obnovljivih virov," še sklene Pinter.
Kakovostnejše bivanje je ključ do sreče
"Ključna razlika gradnje pred desetletjem in danes ni v tehnoloških procesih, pač pa, da se danes uporablja nov pristop h gradnji, ki upošteva sodobne potrebe stanovalcev, temu prilagojeno arhitektonsko zasnovo in predvsem energetsko učinkovitost," razmišlja Blaž Kosi, direktor podjetja za inženirske in operativno izvedbene storitve K-ing. In nadaljuje: "Slednjemu se posveča največ pozornosti, saj se vztrajno veča okoljska ozaveščenost končnih uporabnikov, kar se kaže v povečani želji po vgradnji naravnih materialov. Novi sistemi prezračevanja in ogrevanja, ki gredo z roko v roki ob energetski učinkovitosti, so le nekateri detajli, ki skupaj višajo nivo kvalitete bivanja." K temu lahko po besedah Kosija dodamo nove trende arhitektonske zasnove, ki stanovanja centralizirajo okoli velikih, odprtih in svetlih bivanjskih prostorov. Sogovornik je prepričan, da višji nivo kvalitete življenja pomeni tudi višjo stopnjo sreče prebivalstva: "Višja stopnja sreče prebivalstva pa utira pot k blaginji družbe." Danes je gradnja prešla v trajnostno gradnjo in je tehnološko nadgrajena v smislu digitalne tehnologije in energetske učinkovitosti z minimalnimi stroški obratovanja, poudarjajo v podjetju SH Global Skupina, kjer največjo pozornost pri gradnji novih stanovanj namenjajo prav trajnostni gradnji, maksimalni izkoriščenosti interierja in energetski učinkovitosti. "Še vedno pa ostaja ključnega pomena lokacija gradnje," opozorijo v podjetju. "Stanovanja odlikuje sodobni interier, so brez hodnikov, svetla, z veliko steklenimi površinami, velikosti so optimalne - od 60 do 90 kvadratnih metrov. To pomeni, da prevladujejo dvo- in trisobna stanovanja ter tako imenovana penthouse stanovanja v velikosti od 120 do 140 kvadratnih metrov," še razložijo v SH Global Skupini. Gradnja se je v zadnjih desetletjih močno spremenila - tako arhitekturno kot tehnično, razmišlja Branko Potočnik, direktor podjetja Insa. "Sodobne stavbe imajo v primerjavi s starejšimi objekti večje bivalne prostore in bolj prostorne kopalnice, medtem ko so se spalni prostori in hodniki zmanjšali. Večina hiš ima terase in izhode na teraso poravnane s parcelo, sodobno gradnjo odlikujejo večje steklene površine. Ogromna razlika je v tehničnih rešitvah: današnje stavbe so energetsko veliko bolj učinkovite, poznamo toplotne črpalke, prezračevalne sisteme, boljšo izolativnost fasad," še doda Potočnik.
Iščejo se manjša stanovanja
Melita Petelin iz nepremičninske agencije Inter nepremičnine in Gradbeništva Petelin, ki je zgradilo sosesko hiš v Pernici, opaža, da v Mariboru trenutno primanjkuje tako večjih kot manjših novih stanovanj. Ocenjuje, da kupci povprašujejo predvsem po manjših stanovanjih. Po njenih besedah je danes zelo pomembno, da ima stanovanje veliko steklenih površin in ložo ali balkon.
Nižji stroški bivanja, višje cene stanovanj
Boris Lajh, direktor in nepremičninski posrednik podjetja Century 21 Maribor City, pa o trendih in spremembah v gradnji večstanovanjskih zgradb razmišlja večplastno: "V osnovi se je način gradnje po standardih, ki so veljali še v nekdanji Jugoslaviji, končal s krizo, ki je nastopila na prehodu med letoma 2008 in 2009. Do takrat je bila gradnja precej industrijska, ravnih in enostavnih linij, s pomanjkljivimi možnostmi organiziranega parkiranja, stavbe so bile energetsko potratne. Le za protipotresne standarde je bilo dokaj dobro poskrbljeno. Če se ozremo na gradnjo celotne Nove vasi in naselja Jugomont v Mariboru med letoma 1965 in 1990, so stanovanjski bloki grajeni na način sestavljanja modulov debeline deset centimetrov, z radiatorskim gretjem in daljinskim ogrevanjem. V zadnjih letih se je z nekaterimi ukrepi energetske uravnovešenosti večstanovanjskih stavb to sicer dobro uredilo z nameščanjem števcev porabe, bolj izolativnih oken in namestitvijo fasadne izolacije v debelinah tudi do 20 centimetrov. S tem so se v veliki meri znižali stroški ogrevanja. Borova vas v letih 1988 do 1990 je bila že precej bolje grajena, z izolacijskim ovojem debeline pet centimetrov. In stroški so bili takoj precej manjši. Nato se je zgodilo naselje Borštnikova, ki se je gradilo štiri do pet let, v letih 1990 do 1995. Na protipotresnem betonskem skeletu so gradili z modularnimi opečnimi zidaki, namestili še izolacijsko fasado, pet centimetrov, in najpomembnejša oprema stanovanja je bilo individualno ogrevanje na zemeljski plin." Po letu 2000 so se, tako Lajh, spremenili standardi gradnje. "Gradilo se je več in veliko: Dravske terase, Mirni zaliv, Koroški veter, Studenški izviri, naselje Magdalena, stolpnice pri Betnavskem gozdu ... To so le večji projekti večstanovanjskih naselij v Mariboru, v katerih se je pričel napredek pri tehničnih rešitvah stavbe: dvigala tudi v nižjih stavbah, ločeni števci porabe vode, ogrevanja, sanitarne vode, 1,5 parkirnega prostora v kleteh objektov ... A kmalu je nastopila kriza, ki je gradnjo povsem ustavila. Šele leta 2018 in danes so nastali projekti, ki zagotavljajo najvišje svetovne standarde opremljanja stavb. Vsa stanovanja imajo v glavnem nizkotemperaturno, talno ogrevanje in troslojno zasteklitev oken ter fasadni ovoj, debeline najmanj 16 centimetrov. S tem so se znižali stroški bivanja - ponekod tudi za 300 evrov na leto. Na žalost pa je zaradi drugačnega načina gradnje prišlo do povišanja investicijskih stroškov in posledično so se podražila tudi stanovanja," pravi Lajh. Mojca Žižek Mesarec iz podjetja Galea nepremičnine opomni, da so se pred nekaj desetletji v Mariboru gradila predvsem stanovanjska naselja. "Tipska naselja s tipskimi stanovanjskimi enotami v velikosti od 20 do 70 kvadratnih metrov s pripadajočimi skupnimi prostori, funkcionalnimi površinami, parkirišči, otroškimi igrišči. Danes pa se gradijo predvsem manjše večstanovanjske stavbe s stanovanji v velikosti 40 do 100 kvadratnih metrov, tlorisno ločene na bivalni in spalni del. Bivalni del načeloma sestavlja odprta kuhinja, povezana z dnevno in vmesno jedilnico, kar je bilo včasih le izjema. Objekti tudi nimajo več skupnih prostorov, danes jih nadomeščajo manjša stanovanja. Parkiranje se seli izpred blokov v garažne prostore," razmišlja Mesarčeva.
Standardi čim bližji pasivni gradnji
Trendi se spreminjajo tudi pri gradnji sosesk dvojčkov, vrstnih hiš ... Melita Petelin, direktorica podjetja Gradbeništvo Petelin in nepremičninska posrednica podjetja Inter nepremičnine, pravi, da je danes gradnja stanovanjskih objektov, tako hiš kot blokov, kvalitetnejša kot v preteklosti. To pripisuje predvsem razvoju novih tehnološko naprednejših materialov, ki pogojujejo tehnološko zahtevnejšo gradnjo. "Tehnološko je gradnja danes bistveno drugačna od tiste izpred dvajsetih in več let, čeprav so armirani beton, opečni zidaki in les še vedno ključni konstrukcijski materiali. Pomemben napredek se je dosegel pri opečnih zidakih, suhomontažnih sistemih, strešnih kritinah, zunanjem stavbnem pohištvu, toplotnoizolacijskih in strojnoinštalacijskih materialih in še bi lahko naštevali," razloži Petelinova. Po njenem mnenju sta tako natančnost in kvaliteta izdelave gradbenih materialov na visokem nivoju: "Današnji standard gradnje stanovanjskega objekta mora biti nizkoenergijski in se mora čim bolj približati pasivni gradnji. Takšen standard gradnje zahteva prezračevanje z rekuperacijo, vir ogrevanja mora biti toplotna črpalka, toplotne izgube morajo biti minimalizirane."
