Sanja Verovnik
Trajnost in funkcionalnost fasade ni toliko odvisna od izbire samega fasadnega sistema, ampak predvsem od kakovosti izvedbe, ki narekuje ustrezno vodotesnost stikov fasadnega sistema z drugimi elementi, in tudi samo arhitekturo objekta, denimo dolžino napuščev, in vplivov drugih dejavnikov, kot na primer, kakšno rastlinje je v neposredni bližini objekta, opozori Matija Proj iz podjetja Weber, Saint-Gobain Gradbeni izdelki.
Težave z recikliranjem
V zadnjem času se veliko govori o tem, kateri fasadni sistemi in materiali so najbolj prijazni do okolja. “In prav je tako,” je prepričan Matija Proj iz podjetja Weber, Saint-Gobain Gradbeni izdelki. “Algicidi, s katerimi preprečujemo razvoj plesni, so se izkazali kot okolju škodljivi. Spirajo se z zaključnega sloja in zastrupljajo podtalnico, njihov učinek na zdravje ljudi pa je premalo raziskan.”
Alternative so že na trgu, pravi Proj in izpostavi pastozne zaključne sloje brez dodanih algicidov, ki na naraven, fizikalen način zmanjšujejo možnost razvoja bioloških nadlog. Druga možnost je po Projevem mnenju vgradnja mineralnih zaključnih slojev. “Veseli me, da se v trend ponovno vračajo zaključni sloji na bazi apna in cementa, ki so sedaj prilagojeni za vgradnjo na fasadne sisteme z izolacijo.”
Proj opozori, da bodo težavo z obremenjevanjem okolja predstavljali izolacijski materiali, za katere danes ne vemo, kako jih bomo reciklirali, ko bodo čez desetletja fasadni sistemi prenehali opravljati svojo funkcijo. “Recikliranje vseh fasadnih materialov trenutno ni mogoče,” še opozori sogovornik. “Saint-Gobain Weber je že pred časom lansiral fasadni sistem, ki zagotavlja reciklažo 90 odstotkov vseh komponent. Na žalost pri nas za tovrstne rešitve še ni dovolj posluha, ker se začetna investicija podraži. Verjetno bi pomagalo, če bi država, tako kot je pred kratkim vsem proizvajalcem naložila strošek uničenja/recikliranja embalaže, podobno sistematizirala tudi strošek, ki bo nastal z odstranjenim fasadnim sistemom. Subvencije v tem smislu bi pomagale do ekološko sprejemljivejših rešitev.”
Kakovost posameznih komponent, denimo vsebnost disperzije v armirnih maltah, kvalitetni pigmenti in posebne lastnosti zaključnih slojev, ki zmanjšajo možnost razvoja alg in plesni, kot nadaljuje Proj, zmanjšujejo možnost nastanka težav, povezanih s fasado, a je ključnega pomena to, da so materiali strokovno vgrajeni. Proj opaža, da so ljudje večinoma seznanjeni z razvojem alg in plesni na fasadah, za kar pa, na žalost, kot pravi, ne obstaja trajna rešitev, so pa premalo seznanjeni s ključno težavo – vodotesnostjo –, sploh če zgradba, v kateri bivajo, nima napušča ali je ta prekratek. Največja težava pa je po sogovornikovih besedah vdor vode v fasadni sistem. "S tem problemom je povezanih ogromno težav, posveča pa se mu premalo pozornosti," opozarja Matija Proj.
Alge in mah, kjer je veliko vlage
Nekaj besed najprej namenimo biološkim naslagam, ki se pojavijo na fasadi, predvsem tam, kjer je veliko vlage. Proj pravi, da je razvoj alg in plesni v današnjem času povezan s kratkimi napušči na zgradbah, ki dovoljujejo, da se deževnica steka po stenah, neustrezno vgradnjo toplotne izolacije, ki preprečuje prehod toplote skozi steno in s tem sušenje zaključnih slojev, hkrati pa na pojav bioloških nevšečnosti vpliva tudi bližina rastlinja. Pred leti, ko se v objekte ni vgrajevalo izolacije, težav z algami in plesnimi niso imeli, poudari Proj, saj so z ogrevanjem notranjih prostorov sušili zunanje zaključne sloje. Danes toplota ne pride do zunanjega zaključnega sloja, vlažen zaključni sloj se težko posuši in prične se razvoj plesni.
Proj pravi, da v nasprotju s prepričanji povečana vodoodbojnost zaključnih slojev ne zmanjšuje razvoja alg in plesni. "Po naših izkušnjah celo prispeva k nastanku, ker dovoljuje zadrževanje vode v kapljični obliki med granulatom zaključnega sloja. Kapljice pa delujejo kot lepilo za spore alg in plesni v zraku," pojasni sogovornik.
Algicidi niso trajna rešitev
Proizvajalci zaključnih slojev so se proti algam borili z algicidi oziroma fitofarmacevtskimi sredstvi, ki se dodajajo v zaključne sloje in preprečujejo njihov razvoj. Vendar Matija Ploj opozarja, da algicidi niso trajna rešitev, saj se njihov učinek hitro zmanjšuje zaradi spiranja in UV-žarkov, hkrati pa predstavljajo resno nevarnost za okolje in ljudi. "Na podlagi raziskav o škodljivosti tovrstnih dodatkov je EU že sprejela zaostrene pogoje uporabe in pričela omejevati uporabo določenih sredstev," pove Proj. Po njegovih besedah obstaja tudi druga pot: "Na podlagi dejstva, da je suha površina predpogoj za boj proti razvoju alg in plesni, smo razvili zaključne sloje s tehnologijo, ki omogoča hitrejše sušenje površine po omočenju. Zaključni sloj, ki je izdelan po tej tehnologiji, omogoča prerazporejanje zastale vode na površini, na ta način pa do desetkrat pospeši sušenje in tako na okolju prijazen način zmanjša možnost za razvoj alg in plesni."
Napake se pokažejo čez čas
Tudi fasado kot vsako drugo stvar na svetu je treba vzdrževati, pravi Matija Proj.
Izdelava fasade je namreč, kot pravi, ročno delo in dopušča možnost izvedbenih napak, ki se pokažejo skozi čas. “Identifikacija napak in težav ter hitra sanacija so ključnega pomena in lahko prihranijo marsikateri strošek v prihodnosti,” opozori Proj in še doda, da je periodični pregled, ki vključuje predvsem pregled vodotesnosti stikov fasadnega sistema z drugimi elementi, nujen, če v času izvedbe niso bili vgrajeni ustrezni profili in vodotesni izdelki na mestih, kjer je to potrebno.
“Večinoma so vse težave povezane z vdorom vode v fasadni sistem. Če poskrbimo, da voda ne vstopa v fasadni sistem, bo vzdrževanje takšne fasade minimalno in bo morda vključevalo le estetske posege, kot je denimo barvanje,” še sklene Proj.
O tem, kako pa je z vzdrževanjem fasade z mineralno toplotno izolacijo, smo povprašali Suno Bizjak iz podetja Xella porobeton SI. Sogovornica nam je dejala, da vzdrževanje ni potrebno, saj je tovrstna fasada obdelana tankoslojno in je s silikatnim ali silikonskim zaključnim slojem ustrezno zaščitena.
Da naravnega razvoja mikroorganizmov na zunanjih površinah ni mogoče zanesljivo preprečiti, pojasnijo tudi v podjetju Baumit. "Vlaga je prisotna na vsaki fasadi. Glive potrebujejo za razvoj vlago in ogljik iz organskih snovi, kot denimo škrob ali sladkor. Alge in trose gliv prinaša veter. Razrastejo se takoj, ko naletijo na primerne hranilne snovi. Tudi tam, kjer je pogosto megla, so boljši pogoji za nastanek in razvoj alg in gliv," opozarjajo v Baumitu. Poudarijo, da lahko v fasadnem sistemu zaključni sloj s svojo vodoodbojnostjo in strukturo površine zmanjšuje zadrževanje vlage na površini in s tem čas, ko so na površini ustvarjeni ugodni pogoji za razvoj mikroorganizmov. Poleg tega lahko zaključni sloji vsebujejo biocidne dodatke, ki preprečujejo razvoj alg in gliv, ki pa se sčasoma s površine izpirajo, zato njihov učinek ni trajen. Pomemben vpliv ima tudi debelina fasadnih slojev, še dodajajo v Baumitu. "Debelejši fasadni sloji praviloma učinkujejo pozitivno proti razvoju mikroorganizmov. Zato je uporaba debeloslojnih lepil v fasadnih sistemih priporočljiva tako z vidika mehanske odpornosti kot z vidika preprečevanja razvoja mikroorganizmov."
Periodični pregledi
Matija Proj pravi, da je težko oceniti, koliko let je danes obstojen določen fasadni sistem. To pa predvsem zaradi tega, ker ima vsak objekt določene arhitekturne posebnosti, ki v povezavi s kakovostjo vgradnje lahko vplivajo na življenjsko dobo fasadnega sistema. "Tako kot avtomobili tudi fasadni sistemi zahtevajo periodične preglede in neko obliko vzdrževanja, bodisi funkcionalno ali estetsko," opomni sogovornik. Po njegovih besedah lahko fasadni sistem, ki je pod napuščem in ga odlikuje vodotesna izvedba stikov fasadnega sistema z drugimi elementi, z enostavnimi postopki vzdrževanja, na primer s čiščenjem umazanije in z barvno osvežitvijo fasade, ohrani svojo funkcijo skoraj neomejeno. Če pa v fasadni sistem vdira voda, denimo pri okenskih policah, pa lahko pričakujemo težave z razpokanjem, luščenjem ..., s čimer se odpornost skrajša, fasadni sistem zato že kmalu potrebuje sanacijo.
Svetle barve so obstojnejše
Obstojnost pa je različna tudi, ko govorimo o barvnih odtenkih fasad. Na vprašanje, katere barve zaključnih slojev fasad so najbolj obstojne, Proj odgovori, da svetle. "Temni odtenki so temperaturno bolj obremenjeni," še doda. "Če se odločite za temnejše zaključne sloje, je treba armirni sloj izvesti s posebnimi maltami, dvojnim armiranjem ali pa nanesti zaključne sloje s posebnimi pigmenti, ki vpijajo manj UV-žarkov in se manj segrevajo." V Baumitu denimo opozarjajo, da se temne fasade pod vplivom sončnega sevanja bolj segrevajo, zato temni in bolj intenzivni odtenki vplivajo na večje temperaturne obremenitve fasadnega sistema in posledično na hitrejše staranje fasade. "Vendar tudi za te primere obstajajo namenski zaključni sloji, ki te vplive zmanjšujejo," še dodajo v Baumitu.
