Oblecimo hišo v naravni material: Ne gre le za trend, temveč tudi za odgovoren odnos do okolja

Toplotna izolacija objekta je v času, ko si prizadevamo, da bi bile stavbe čim bolj energijsko učinkovite, vse pomembnejša, saj preprečuje toplotne izgube skozi tla, stene in streho. Pred njeno namestitvijo marsikateri investitor ni več pozoren zgolj na toplotno prevodnost in debelino toplotne izolacije, temveč se pozanima tudi o njenih lastnostih, porabljeni energiji pri proizvodnji, onesnaževanju vode in zraka.

Skrb za okolje

Konkretneje o prednostih uporabe naravnih in ekoloških gradbenih materialov spregovori Željko Vene iz podjetja Marles. Kot pravi, z njimi izboljšamo bivalno ugodje, toplotno stabilnost, zmanjšamo porabo energije tako za ogrevanje kot hlajenje, podaljšamo obstojnost lesenih konstrukcij, zmanjšujemo delež primarne energije in dolgoročno skrbimo za okolje. Po njegovem prepričanju ekološka gradnja zagotovo ni le trend današnjega časa, temveč odgovoren odnos posameznika do trajnostnega razvoja. Nataša Teraž Krois iz podjetja Lumar pa pripomni, da je uporaba recikliranih materialov danes trend, jutri pa bo standard. Pred desetimi leti so se v montažni gradnji v veliki večini uporabljali samo mineralni izolacijski materiali in ekspandirani polistiren, naravni izolacijski materiali so bili prej izjema kot pravilo.

Pod lupo vzemimo okoljsko deklaracijo izdelka

In kakšne možnosti imamo za čim bolj naravno izolacijo stavb? Primož Bernard iz podjetja Knauf Insulation uvodoma razloži, da je za kakršnokoli označevanje o vplivih produkta na okolje v prvi vrsti treba narediti natančno analizo proizvodnega procesa in rezultate prikazati v obliki, ki jo predpisujejo za to namenjeni standardi. Analiza pomeni vrednotenje različnih vplivov na okolje, ki pri proizvodnji nekega izdelka nastanejo. Dokument z relevantnimi podatki se imenuje EPD in po slovensko pomeni okoljsko deklaracijo izdelka. Z njegovo pomočjo lahko realno ocenimo vpliv nekega produkta na okolje. Šele potem lahko dejansko ocenimo, kaj pomeni določen material kot tak in koliko je torej naraven. Nujno je upoštevati tudi njegov učinek v življenjski dobi in ne nazadnje možnost reciklaže po koncu uporabe.

Tri v enem: toplotna, zvočna in požarna zaščita

Na trgu je relativno pestra izbira naravnih materialov, med drugim so na voljo kamena in steklena mineralna volna, lesna vlakna, konoplja, celulozna vlakna, pluta, slama, lan, konoplja in bombaž. Na vprašanje, kateri naravni materiali so najbolj pogosto uporabljeni za toplotno izolacijo, Bernard odvrne, da je v strehah, stenah in stropih nepremagljiva steklena mineralna volna, medtem ko v fasadah in tlakih pogosto srečamo kameno volno. Mineralna volna velja za najbolj celovit izolacijski material, ker z njeno uporabo poleg toplotne izolativnosti vedno dosežemo še zvočno in požarno zaščito.

Kamena bolj odporna kot steklena

Kamena volna je lahko po besedah sogovornika predvsem mehansko in požarno bistveno bolj odporna kot steklena. Uporablja se v konstrukcijah, ki so pohodne, ki nosijo težje obloge ali kjer so zahtevane visoke požarne odpornosti. Na drugi strani je steklena volna veliko bolj prožna, lažja in tako enostavnejša za vgradnjo. Za potrebe toplotne izolacije pa sta obe enako učinkoviti. Ob tem Primož Bernard opozori, da z njima toplotno izoliramo praktično vse, mineralna volna pa ni primerna samo v konstrukcijah, kjer je izolacijski material direktno izpostavljen vodi. To so na primer izolacije temeljne plošče ali podzidka pri fasadah. Vse ostale konstrukcije se najbolj kvalitetno izolirajo ravno z mineralno volno. "Naj tu poudarim, da so na trgu materiali iz mineralne volne za zunanjo uporabo, na primer fasadne izolacije in izolacije za strehe, narejeni z dodatkom vodoodbojnega sredstva in so trajno vodoodbojni. Kratkotrajni stiki z vodo, ki se lahko pripetijo med vgradnjo, na primer tehnološka voda ali dežna ploha, zato niso nikakršen problem. Le paziti je treba, da se konstrukcije ne zapirajo mokre, kar pa je splošno pravilo."

Za zunanje stene in strešno konstrukcijo

Za toplotni ovoj lahko uporabimo tudi celulozno izolacijo. Kot pravi Nataša Teraž Krois, gre za recikliran časopisni papir. Po njenih besedah celulozno izolacijo uporabljamo kot toplotno izolacijo nosilne konstrukcije zunanjih sten in strešne konstrukcije. Pri zunanjih stenah se celulozna izolacija vpihuje že v proizvodnji, ko se uporablja pri strešnih konstrukcijah, pa se vpihuje na gradbišču. Gostota vpihane celulozne izolacije je odvisna od debeline in vrste konstrukcije, za katero jo uporabljamo. Celulozne izolacije pa ne uporabljamo izključno kot toplotno izolacijo, zaradi njene gostote jo uporabljamo tudi pri notranjih stenah. S kombinacijo celulozne izolacije in dodatnih dilatacijskih trakov zagotavljamo boljšo zvočno izolativnost notranjih sten.

Vsestransko uporabna

Izolacijo iz lesnih vlaken pa podrobneje predstavi Željko Vene. Z njo lahko izoliramo (ravne) strehe, zidove, strope ..., skratka, vse sestavne elemente toplotnega ovoja. Tovrstna izolacija, ki je vpihana v konstrukcijo, zagotavlja izoliranost elementov brez toplotnih mostov, je vsestransko uporabna in se vgrajuje kot plošče ali kot vpihana lesna vlakna. Po njegovih besedah izolacijo iz lesnih vlaken odlikujeta še zračna prepustnost in difuzijska odprtost. Poleg tega vzdržuje optimalno vlago v bivalnem prostoru in ima zelo dolg fazni zamik (do 17 ur pri debelini izolacije 30 centimetrov). Daljši kot je fazni zamik, manjše je nihanje temperature v prostoru glede na nihanje temperature zunaj. "Izolacije iz naravnih materialov, še posebno iz lesnih vlaken in celuloze, praktično nimajo slabih lastnosti, razen cene, ki je še vedno zelo visoka v primerjavi z mineralnimi (kamena in steklena volna) in sintetičnimi izolacijskimi materiali," sklene Vene.