Kaj imata skupnega energija in politika? Skupen vsem energetskim krizam je vztrajen dvig cen energentov

Spomin na prvo energetsko krizo leta 1973 je že zbledel. Takrat je jomkipurski vojni sledil naftni šok in enoletna energetska kriza. Podobno se je dogajalo leta 1979 po iranski revoluciji, pomanjkanje energentov pa je še nekajkrat zamajalo svetovno gospodarstvo.

Kriza na več nivojih

Energetske krize povzročajo dobavitelji fosilnih energentov, ki želijo vplivati na globalne gospodarske in politične razmere. Čeprav so učinki energetskih kriz močni in se kažejo kot recesija, humanitarne katastrofe, podražitev energentov in hrane …, dokaj hitro zbledijo. V nekaj letih se uvozniki energentov prilagodijo z učinkovitejšo rabo, s spremembo bivalnih in mobilnih navad, s prehodom na alternativne in obnovljive vire energije, s tehnološkimi preboji in z drugimi ukrepi. Energetski krizi praviloma sledi gospodarska otoplitev, cene fosilnih energentov se znižajo, svetovno gospodarstvo poveča rabo energije in zapade v še večjo energijsko odvisnost - do naslednje energetske krize. Skupno vsem energetskim krizam je postopen, a vztrajen dvig cen energentov.

Vendar je tokrat drugače. Pandemiji, dvoletni zdravstveni katastrofi, je konec lanskega leta sledil plaz podražitev, vojna v Ukrajini pa je povzročila energetsko, finančno in prehrambno krizo. Do jeseni imamo čas, da se pripravimo na kurilno sezono. V prvi vrsti je to naloga države, ki je dolžna zagotoviti konkurenčno, varno, zanesljivo in dostopno oskrbo z energijo in energetskimi storitvami, ob upoštevanju načel trajnostnega razvoja. Glede na izkušnje pa svetujemo, da se zanesete nase in dočakate zimo pripravljeni.

Evropa in energija

Vojna v Ukrajini je grožnja celemu svetu. To je medijska, digitalna, prehranska, finančna, energetska vojna … Verjetno ni naključje, da so bila 24. februarja 2022, ob začetku vojne, evropska skladišča zemeljskega plina skoraj prazna. Evropa se je hitro in enotno odločila za zmanjševanje nakupa ruskih energentov. Zdaj EU uvaža iz Rusije približno 20 % deleža rabe premoga, 30 % nafte in 40 % zemeljskega plina, za to pa plačuje Rusiji več kot milijardo evrov dnevno. Do konca letošnjega leta bo EU prenehala uvažati vse ruske fosilne energente, z redkimi izjemami. Kako bo EU nadomestila ruske energente? Z zmanjšanjem rabe energije, z nabavo energentov iz drugih držav in s pospešenim prehodom na obnovljive vire.

Nasveti Evropske agencije za energijo

Zaradi vojne v Ukrajini moramo hitro zmanjšati rabo energije. Mednarodna agencija za energijo (IEA) je skupaj z Evropsko komisijo (EK) predstavila akcijski načrt Igram svojo vlogo, nasvete za zmanjšanje odvisnosti od ruskega plina in za zmanjšanje rabe goriv v prometu. Vsi smo žrtve te vojne, vsi moramo sodelovati, tudi vi. Nasveti, kako prihraniti denar, zmanjšati odvisnost od ruske energije, podpreti Ukrajino in pomagati planetu, so preprosti, a učinkoviti. Delovali bodo, če jih bomo upoštevali. Z majhnimi dejanji lahko naredimo veliko.

Slovenija in energija

Slovenija je energetsko zelo odvisna. Več kot polovico svojih energentov uvaža. Kako naj postane energetsko neodvisna? Najprej, z manjšo rabo energije. Do leta 2050 moramo rabo energije vsaj razpoloviti, piše v evropski strategiji Čist planet za vse. To lahko dosežemo brez odrekanja, z metodo malih korakov: z zmanjšanjem rabe energije za tri odstotke letno in s prehodom na obnovljive vire. Raba končne energije na prebivalca Slovenije je za sedem odstotkov višja od povprečja za EU. Kaže, da moramo krepko znižati splošno rabo energije, da dosežemo Evropo. Domači viri energije (hidroenergija, biomasa in premog) trenutno zadoščajo za manj kot polovico vse porabe. Jedrska energija je le statistično prikazana kot domača, saj so tehnologija, oprema in jedrsko gorivo uvoženi, domači sta le hladilna voda in jedrski odpadki. Zemeljski plin in naftni derivati so v celoti iz uvoza. Energijsko neodvisnost lahko dosežemo z učinkovito rabo energije in z novimi obnovljivimi viri energije. Z vgradnjo sončnih elektrarn na strehah obstoječih stavb je možno proizvesti 27 TWh elektrike letno, dvakrat več, kot jo zdaj porabimo. Bolje, hitreje in ceneje je, da to izkoristimo, namesto da nadaljujemo tvegani jedrski hazard, ki nam daje le 3 TWh drage elektrike in radioaktivne odpadke za milijon let.