Okoljski kazalec "Ozaveščenost javnosti o vplivih podnebnih sprememb" prikazuje, kako gospodinjstva ocenjujejo resnost podnebnih sprememb. Kazalec je posodobljen s podatki Posebne raziskave Evropskega barometra o podnebnih spremembah (2021) in Raziskave energetske učinkovitosti Slovenije – REUS (2022).
Rezultati evropskega barometra o mnenju javnosti o resnosti problema podnebnih sprememb
Zadnja raziskava Evropskega barometra leta 2021 je pokazala, da so zaskrbljenost glede resnosti problema podnebnih sprememb izrazile dobre tri četrtine slovenskih gospodinjstev – ta delež je enak povprečju Evropske unije. Države z največjim deležem prebivalcev, ki menijo, da so podnebne spremembe zelo resne, so Portugalska, Ciper in Malta, države, v katerih je najmanjši delež prebivalcev takšnega mnenja, pa so Latvija, Estonija in Češka.
Analiza rezultatov raziskav Evropskega barometra kaže, da med prebivalci Slovenije mnenje o resnosti problema podnebnih sprememb v trinajstletnem obdobju (2008-2021) nekoliko niha. Delež gospodinjstev, ki menijo, da je problem podnebnih sprememb zelo resen, je bil najvišji leta 2008, nato je začel upadati in je leta 2015 dosegel najnižjo točko, nato pa je začel ponovno naraščati.
Rezultati raziskave REUS o mnenju javnosti o resnosti problema podnebnih sprememb
Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije je leta 2022 pokazala, da za dobre štiri četrtine gospodinjstev podnebne spremembe predstavljajo zelo resen problem in da je ta delež večji v primerjavi z rezultatom iz leta 2015.
Strinjanje s trditvijo, da k podnebnim spremembam največ prispeva človeška dejavnost oziroma da je proti podnebnim spremembam treba ukrepati takoj, so leta 2022 izrazile tri četrtine gospodinjstev. Da boj proti podnebnim spremembam in bolj učinkovita raba energije lahko spodbudita gospodarstvo in prispevata k novim delovnim mestom v EU, pa sta menili slabi dve tretjini vprašanih. V obdobju 2015–2022 so bili rezultati nižji v vseh treh primerih.
S trditvijo, da lahko ima boj proti podnebnim spremembam pozitivne učinke za slovensko gospodarstvo, se strinja dobra polovica anketiranih gospodinjstev v Sloveniji. Ta delež se od leta 2015 ni značilno spremenil.
Izpusti toplogrednih plinov (TPG)
Po mnenju največjega deleža gospodinjstev je bila leta 2022 glavni krivec za izpuste toplogrednih plinov industrija, sledijo promet, odpadki, kmetijstvo in energetika. Vendar kazalec "[EN01] Izpusti toplogrednih plinov energetskega izvora" kaže, da je promet poleg proizvodnje električne energije in toplote eden od dveh največjih virov izpustov toplogrednih plinov.
Čeprav se vpliv prometa na izpuste toplogrednih plinov dejansko ni značilno spremenil, vse manj gospodinjstev meni, da je promet glavni povzročitelj toplogrednih plinov. Če je v letu 2015 tako menila skoraj polovica gospodinjstev, jih v letu 2022 tako meni le še slaba petina. Morda je razlog v tem, da vidimo na cestah vse več avtomobilov na električni pogon ter električnih koles in skirojev.
Primerjava rezultatov obeh raziskav kaže, da pandemija covida-19 ni bistveno vplivala na odnos javnosti do podnebnih sprememb, saj rezultati sledijo trendu.
