Kako do električne energije z lastne strehe

Barbara Gavez Volčjak Barbara Gavez Volčjak
09.12.2022 08:48

Letos so bile sončne elektrarne kot vroče žemlje, pravi energetski svetovalec Matjaž Valenčič. Opisujemo, kaj morate storiti, če razmišljate o samooskrbi z elektriko.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Shutterstock

Od začetka vojne v Ukrajini, ko smo se v Evropi začeli še bolj zavedati svoje energetske odvisnosti od Rusije in so se - upravičeno ali ne - začele dvigati cene energentov, se še več ljudi odloča za samooskrbo z elektriko iz mikro sončne elektrarne. "Za postavitev sončne elektrarne sta dve poti. Preprostejša je, da izberete izvajalca, ki ponuja postavitev po načelu na ključ, kar pomeni, da je v ceni zajeto vse, od začetnega svetovanja do končne montaže, vključno s pridobivanji soglasij, urejanjem dokumentacije in pridobitvijo morebitnih sredstev Eko sklada. Če ste bolj spretni ali hitri, lahko to pridobivate sami, postopek je opisan na spletni strani vašega distributerja. Letos so sončne elektrarne kot vroče žemlje, zato je čakalna doba dolga, lahko tudi eno leto. Vgradnja sončne elektrarne pa je hitra, običajno je vse zmontirano v enem dnevu," kratko in jedrnato postopek opiše Matjaž Valenčič, samostojni energetski svetovalec pisarne Ensvet.

Gradbena dela so minimalna in hitra, sama montaža sončne elektrarne običajno traja le en dan.
Shutterstock

Jeseni in pozimi je čas za urejanje dokumentacije

Za urejanje potrebne dokumentacije, bodisi v lastni režiji bodisi s pomočjo ponudnika, je primeren prav čas jeseni in zime, da boste naslednjo pomlad že lahko samooskrbni. "Potrebna dokumentacija je sestavljena iz soglasja za priključitev elektrarne in vloge za nepovratna sredstva oziroma financiranje preko Eko sklada," razlaga Igor Kozlar iz podjetja Enertec. Pri določenih elektro distribucijah se po sogovornikovih besedah pri izdaji soglasij pojavlja ozko grlo, tako da morajo investitorji računati, da lahko postopek traja tudi dva do tri mesece.

Shutterstock

Gradbeno dovoljenje za postavitev naprave na strehe stanovanjskih ali poslovnih stavb, kar je najpogostejši tip samooskrbe, praviloma ni potrebno, saj so naprave priključene na notranjo inštalacijo stavbe in se uporabljajo "za delovanje stavbe", zato se njihova postavitev šteje za vzdrževalna dela, pojasnjujejo v podjetju GEN-I. "A to velja le, če so postavljene v, na ali ob objektu. Če ti pogoji niso izpolnjeni - torej če naprava za samooskrbo ni 'ob objektu', ker bo postavljena na oddaljeno zemljišče -, je gradbeno dovoljenje potrebno, čeprav gre za napravo za individualno samooskrbo. V tem primeru tudi ni izpolnjen eden od osnovnih pogojev po Uredbi o manjših napravah na OVE in SPTE, ki omogoča postavitev tovrstnih naprav brez gradbenega dovoljenja," dodajajo v GEN-I.

Izdano soglasje za priključitev velja dve leti. "V tem roku mora imetnik soglasja izpolniti vse pogoje, predpisane v soglasju za priklop, in izvesti priključitev. Veljavnost soglasja je mogoče podaljšati, a največ dvakrat, vsakič za največ eno leto. Zahtevo za podaljšanje soglasja mora imetnik soglasja vložiti najkasneje 30 dni pred iztekom veljavnosti soglasja," pa pojasnjuje Jernej Škoflek, tehnični direktor v podjetju SONCE energija, d.o.o.

Ob pričakovanih prihrankih 500 evrov letno se naložba v sončno elektrarno povrne v osmih letih ali prej.
Shutterstock

Kakšni streha in poraba sta primerni za samooskrbo?

Marsikdo ni prepričan, ali njegova streha ustreza zahtevam za postavitev mikro sončne elektrarne. "Optimalna streha je obrnjena proti jugu, jugozahodu ali jugovzhodu, njen naklon pa je med 20 in 40 stopinjami. Ti pogoji zagotavljajo preprosto namestitev, optimalno delovanje, največji izkoristek in rentabilnost sončne elektrarne. Velikost sončne elektrarne se prilagodi letni porabi in priključni moči kupca, da bi pokrila 100 odstotkov letne porabe," navajajo v podjetju Energija plus. Jernej Škoflek pa konkretneje navaja, da se investicija v sončno elektrarno najbolj izplača porabniku, ki za elektriko na mesec plača 100 evrov ali več. "Večji je strošek elektrike, hitreje se povrne investicija," poudarja Škoflek.

Povpraševanje po samooskrbnih sončnih elektrarnah je v Sloveniji, kot rečeno, veliko, skladno s tem pa je velika tudi ponudba. Kako najti zanesljivega ponudnika? Morda celo poznate koga, ki si je napravo že omislil, in ga lahko vprašate o njegovih izkušnjah. Za nasvet se lahko obrnete na katero od energetsko svetovalnih pisarn po Sloveniji pa tudi na Združenje slovenske fotovoltaike. Vsekakor svetujemo, da se pred začetkom del o vsem pogovorite s strokovnjakom, ki vam bo pomagal določiti ustrezno moč naprave in ocenil primernost vaše strehe oziroma druge površine, na katero želite namestiti napravo. "Strokovni ogled pomeni možnost dodatnega posveta o želeni naložbi. Z njim bo stranka dobila jasno predstavo o izvedljivosti izgradnje elektrarne na svoji strehi. Izkušen strokovnjak bo ocenil dejansko stanje tako naravnih pogojev kot stanje strehe - nosilnost, vrsto kritine, primeren način montaže in podobno. Pojasnil bo, zakaj in v kolikšni meri lahko naložba izpolni pričakovanja o samooskrbi ter kako uskladiti željo po lastni sončni elektrarni s finančnimi zmožnostmi posameznega investitorja," pojasnjujejo v podjetju GEN-I.

Ko sončne elektrarne oddajajo elektriko v omrežje, termoelektrarne in hidroelektrarne zmanjšajo svojo proizvodnjo, ponoči pa proizvajajo elektriko kot običajno.
Shutterstock

Nujna ustrezna dimenzioniranost naprave

Postavitev samooskrbne sončne elektrarne se bo obrestovala le tedaj, če bo naprava ustrezno dimenzionirana. "Osnova za določitev sončne elektrarne je vaša poraba," navaja Matjaž Valenčič. "Po podatkih baze SiStat je leta 2020 znašala poraba povprečnega gospodinjstva 4407 kWh. Za povprečno gospodinjstvo zadošča sončna elektrarna moči 4 kW, ki se vgradi na južno strešino površine 20 m2 in stane približno 4000 evrov. Ob pričakovanih prihrankih 500 evrov letno se naložba v sončno elektrarno povrne v osmih letih ali prej."

Kako pa je z dobavo energije, kadar moduli ne proizvajajo dovolj, da bi pokrili porabo, in kaj se zgodi z morebitnimi presežki elektrike v zelo sončnih dnevih? "Samooskrba po sedanji shemi pomeni, da je električno omrežje navidezen, brezplačen hranilnik elektrike. Elektrika, ki je oddana v omrežje, se isti trenutek porabi pri bližnjih sosedih. Ne bremeni prenosnega niti distribucijskega omrežja. Tako pade argument, da samooskrba bremeni omrežje. Ko sončna elektrarna ne proizvaja, uporabnik vzame iz omrežja elektriko, ki jo je tja posodil. Ne iste, temveč elektriko, ki je proizvedena v daljni elektrarni. Očitek, da za to elektriko niso plačani stroški rabe omrežja, ni na mestu. Omrežnino je distributer že obračunal sosedom, ko jim je prodal presežke elektrike iz sončne elektrarne. Tudi očitek, da sončne elektrarne z razpršeno proizvodnjo bremenijo centralno proizvodnjo elektrike, ne drži. Ko sončne elektrarne po celi Sloveniji oddajajo elektriko v omrežje, termoelektrarne in hidroelektrarne zmanjšajo svojo proizvodnjo, ponoči pa proizvajajo elektriko kot običajno. Sončne elektrarne ne obremenjujejo, temveč razbremenjujejo," pojasnjuje Matjaž Valenčič.

Uredba o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov tako omogoča, da se na letnem nivoju v sončni elektrarni proizvedena električna energija poračuna z vso porabljeno elektriko na istem odjemnem mestu. "Individualne sončne elektrarne za samooskrbo namreč nimajo svojega električnega števca, ampak so vezane na isti električni števec, ki meri tudi porabo v hiši. Uredba torej omogoča izravnavo proizvodnje in porabe, kar je z vidika investitorjev v sončne elektrarne zelo dobro, saj bi brez te izravnave imeli poleti preveč elektrike, pozimi pa premalo. Hkrati pa so elektrarne za samooskrbo dobre tudi za elektrodistribucijsko omrežje, saj se lokalno proizvedena elektrika v precejšnji meri tudi troši lokalno oziroma na mestu proizvodnje in posledično manj obremenjuje omrežje," pojasnjuje Primož Tručl iz podjetja Enerson. Tručl dodaja, da zaradi uredbe načeloma nimamo niti preveč niti premalo elektrike, če je le velikost sončne elektrarne primerno dimenzionirana glede na porabo električne energije na odjemnem mestu.

Sodobni nadstrešek z integrirano sončno elektrarno zagotavlja senco, hkrati so moduli dovolj prosojni, da prepuščajo svetlobo.
Tdx/Carportwerk
Sončna elektrarna s pomočjo sonca proizvaja električno energijo, s katero se napaja tudi toplotna črpalka. Ta pa je najcenejši način ogrevanja, ki vas osvobodi odvisnosti od tradicionalnih virov ogrevanja.
Shutterstock

Na koncu priklop v omrežje

Ko je elektrarna zmontirana, je treba poklicati lokalnega operaterja distribucijskega omrežja, da uredi priklop samooskrbne elektrarne v omrežje, pojasnjujejo v Energiji plus. Čas od poziva do dejanskega priklopa variira in je odvisen od več dejavnikov: lokacije naprave, zasedenosti rajonskega predstavnika sistemskega operaterja distribucijskega omrežja in podobno. Običajno se priklop izvede v sedmih do štirinajstih dneh. Elektrarna začne proizvajati električno energijo takoj, ko je podpisana Pogodba o uporabi sistema in je priklopljena v omrežje.

Za urejanje potrebne dokumentacije, bodisi v lastni režiji bodisi s pomočjo ponudnika, je primeren prav čas jeseni in zime, da boste naslednjo pomlad že lahko samooskrbni.
Shutterstock

 

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta