![](https://iasstorage.vecer.com/data/Resources/00/00/00/00/00/00/26/11/79/39/26117939qDF857646F7A973B72ECD6BA45028F319_1200.jpg)
Pozimi se zaradi kurjenja in vremenskih razmer v Sloveniji poveča onesnaženost zraka s trdnimi delci, ta pa ne vpliva le na trenutno kakovost zraka, temveč dolgoročno tudi na zdravje ljudi. Na spletnih straneh Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) takole povzemajo navedbe Agencije RS za okolje: "Slovenija sodi glede delcev med države Evropske unije z bolj onesnaženim zrakom. Poleg visokih specifičnih izpustov delcev na povišane ravni dodatno vplivajo neugodne vremenske razmere v slabo prevetrenih kotlinah in dolinah celinskega dela Slovenije, kjer so pogosti izraziti temperaturni obrati."
Izraz delci (angl. Particulate Matter – PM) se uporablja za zelo majhne delce trdnih in tekočih snovi, ki so razpršeni v zraku. Primarni delci pridejo v zrak z neposrednimi izpusti, na primer izpusti avtomobilskih motorjev, še posebno dizelskih, produkti gorenja, dvigovanjem cestnega prahu, vulkanskimi izbruhi. Z različnimi pretvorbami v onesnaženem ozračju iz primarnih delcev nastanejo delci drugačne sestave ali sekundarni delci. Nastajanje sekundarnih delcev je odvisno od različnih dejavnikov, med drugim tudi meteoroloških (sončno sevanje, relativna vlaga, oblačnost). Tako primarni kot sekundarni delci so lahko naravnega izvora, to so na primer cvetni prah, prah, morska sol, dim gozdnih požarov, meteorski prah, vulkanski pepel, saharski pesek, ali posledica človekove dejavnosti: energetike, industrije, prometa in poljedelstva.
Delci povečujejo obolevnost
Delci vstopajo v telo prek dihal, najmanjši delci pa iz dihal preidejo tudi v kri in potujejo v različna tkiva, v katerih nato povzročajo oksidativni stres in vnetje. Delci povečajo obolevnost in umrljivost zaradi bolezni dihal, srca in žilja, med drugim prispevajo k nastanku astme, pljučnega raka, ateroskleroze, krvnih strdkov in motenj srčnega ritma. Škodljive učinke onesnaženosti zraka z delci lahko po pisanju NIJZ zmanjšamo s samozaščitnim ravnanjem.
Povečana raven onesnaženosti zraka z delci je bolj pogosta v večjih urbanih središčih, kjer je prisotnih veliko virov onesnaževanja zraka (najbolj promet pa tudi industrija, kurišča), je še mogoče prebrati na spletnih straneh NIJZ med priporočili za prebivalce. V manjših naseljih zrak močno onesnažijo zlasti individualna kurišča, še posebno opazno v času energetske krize, ki bo verjetno pomembno vplivala na oskrbo z energenti. Na NIJZ pričakujejo, da nekatere kurilne naprave, od drobnih kurišč do srednjih in velikih kurilnih naprav, v takih okoliščinah preidejo na okoljsko manj prijazna goriva. "Posledica tovrstnih prehodov so lahko tudi spremembe v onesnaževanju zraka, možno je, da se bo kakovost zraka poslabšala. Ob neugodnih vremenskih razmerah lahko posledično pričakujemo tudi več obdobij, ko bo zrak prekomerno onesnažen. Z obdobji povečane onesnaženosti zraka so povezana poznana priporočila prebivalstvu, kako ravnati, da bi zmanjšali vpliv onesnaženega zraka na zdravje. Eno od tovrstnih priporočil je tudi omejevanje zračenja," pišejo na NIJZ.
Z zračenjem preprečujemo okužbe
Hkrati pa je zračenje, zlasti v večjih javnih prostorih, nujno za omejevanje širjenja različnih virusnih okužb, prav tako pogostih v zimski sezoni. Zato se lahko pogosto znajdemo v položaju, ko je prostore zaradi preprečevanja okužb treba zračiti, zaradi onesnaženosti zraka z delci pa je zračenje odsvetovano. "V opisanem primeru seveda nobena od danih možnosti ni optimalna: če ne zračimo, se v prostorih kopičijo onesnaževala, poveča se tveganje za prenos SARS-Cov-2 in drugih povzročiteljev obolenj dihal; ob menjavi notranjega zraka z zunanjim pa se bodo vrednosti delcev v prostoru hitreje povečale," opozarjajo na NIJZ. Ker povečana onesnaženost zraka vpliva na zdravje ljudi šele ob večletni izpostavljenosti, zbolevanje za akutnimi okužbami dihal pa lahko povzroča močne takojšnje in dolgotrajne posledice, na NIJZ ocenjujejo, da je zračenje bolj primeren ukrep kot zapiranje oken zaradi čezmerno onesnaženega zraka.
Tako med drugim priporočajo prezračevanje bivalnih prostorov z odpiranjem oken v tistem delu dneva, ko je onesnaženost zunanjega zraka najnižja. Po podatkih ARSO, ki so dosegljivi na spletni strani http://hmljn.arso.gov.si/zrak/kakovost%20zraka/podatki/amp/, je kakovost zraka po vsej Sloveniji boljša v nočnih urah, nato se začne slabšati bodisi zaradi jutranje prometne konice bodisi zaradi zagona industrijskih objektov. Toda potreba po svežem zraku v stanovanju ali hiši ni omejena na nočni čas, kajti če zračimo zaradi povišane vlage ob uporabi kopalnice, zaradi širjenja vonjav pri kuhanju in podobno, moramo zračiti večkrat čez dan. Z dovajanjem svežega zraka poskrbimo za stalno obnavljanje zraka ter za odstranjevanje onesnažil. Toda kaj storiti, kadar je onesnažen tudi zunanji zrak?
Poleg naravnega prezračevanja je možno uporabiti mehanski sistem za prezračevanje, ki ima vgrajene tudi primerne filtre, da prestrežejo nečistoče iz zraka. Energetski svetovalec iz mreže Ensvet Matjaž Valenčič meni, da morajo biti bivalni prostori prezračeni s svežim zrakom, za to pa uporabimo ustrezen prezračevalni sistem. Svež zrak po njegovih besedah zagotovimo tako, da na vstopu zraka v napravo namestimo filter, ki odstrani nečistoče iz zraka, na izstopu pa filter, ki ščiti napravo pred nečistočami prostora. Edina prava metoda prezračevanja stanovanjskih stavb, ki zagotavlja kakovostno in energijsko učinkovito prezračevanje, je po Valenčičevem mnenju centralno prezračevanje z vračanjem toplote.