Sanja Verovnik
Izbiro kritine v prvi vrsti narekuje naklon strehe, pravi Kristina Leban Bavcon iz podjetja Eternit Slovenija. V Sloveniji se srečujemo tako z zelo strmimi kot položnejšimi strehami, ki so lahko enokapnice, dvokapnice, simetrične ali nesimetrične, pojasni Uroš Justinek iz podjetja Hosekra. "Za strehe z blagim naklonom so primerne kritine iz elementov večjih velikosti, za strehe z večjim naklonom pa to ni pogoj," pojasni Bavconova. Po njenih besedah je denimo valovitka primerna za vse vrste streh z naklonom od sedem stopinj naprej na novozgrajenih oziroma dotrajanih stanovanjskih zgradbah ter na industrijskih in kmetijskih objektih. Ne glede na strmino je za vse zgoraj naštete strehe primerna tudi kovinska kritina, pravi Justinek. Tomaž Strehar, tehnični svetovalec v podjetju Wienerberger, pa pojasni, da je naklon strehe predpisan v prostorskih aktih. Ob tem opozori na še en dejavnik: kritina se mora barvno ujemati s fasado zgradbe, hkrati pa se mora prilagoditi okolju, v katerem se nahaja. Ni namreč vseeno, opozori sogovornik, ali se zgradba nahaja v starem mestnem jedru ali na podeželju. "Poleg izbire tipa strešnika so pomembni tudi drugi elementi na strehi, ki so očem skriti in nam služijo za pravilno delovanje prezračevane strehe in zagotavljanje dolge obstojnosti," nadaljuje sogovornik iz podjetja Wienerberger.
Natančna in strokovna montaža
Eden bistvenih dejavnikov za trdnost strehe je montaža, opozori Uroš Justinek iz podjetja Hosekra. “Nič namreč ne pomaga najboljši material, če je kritina slabo montirana. Bistveno je, da se uporabijo originalni pritrdilni material in dodatki, kritina pa mora biti nameščena po navodilih proizvajalca,” doda Justinek.
Tudi Kristina Bavcon iz Eternita Slovenija v ospredje postavi natančnost in strokovnost montaže kritine. “Pri izbiri krovca moramo paziti na izvedbo, izkušnje, natančnost pa tudi na organiziranost in dobro komunikacijo,” še pravi sogovornica, hkrati pa je dobro vedeti, ali bo na voljo tudi za vsa morebitna potrebna popravila na strehi in bo zamenjava kritine opravljena v najkrajšem možnem času.
Odpornost, toplotno in zvočno ugodje
Po besedah Bavconove so več kot dobrodošli naslednji podatki o kritini: obstojnost, odpornost proti vremenu in ognju, način vgrajevanja, možnost zamenjave dotrajanih strešnikov z novimi ter strošek investicije. "Streha mora učinkovito ščititi notranjost zgradbe pred zunanjimi vremenskimi, tudi temperaturnimi vplivi, hkrati pa mora zagotavljati toplotno in zvočno ugodje," doda Bavconova. Strehar vsem, ki se odločajo za nakup nove kritine, toplo priporoča, da se o pravilnem izboru pogovorijo z arhitektom, izvajalcem in prodajno-tehničnimi svetovalci proizvajalcev kritin, saj bodo le tako izbrali kritino, ki jim bo všeč in bo hkrati služila svojemu namenu.
Naravni materiali garancija za obstojnost
Ponudba kritin na trgu je zelo raznolika, od betonskih, kovinskih do slamnatih kritin, našteva Uroš Justinek. Vendar se je, kot nadaljuje, treba zavedati, da nekateri materiali niso primerni za vsa vremenska območja ali za vse hiše. Prednost kovinske kritine je po njegovih besedah v tem, da je primerna za vse vremenske vplive, ne vpija vlage, je odporna proti ognju in ima zelo dolgo obstojnost. V neprilikah, s katerimi se srečujemo v zadnjem času, kot so potresi, se je izkazalo, še doda Justinek, da so kovinske kritine tudi dovolj gibljive, da se ubranijo potresov. "Kovinska kritina je zelo lahka: kvadratni meter tehta približno šest kilogramov," še pojasni Justinek. Kristina Leban Bavcon iz podjetja Eternit Slovenija kot garancijo za dolgo obstojnost izpostavi naravne materiale, med katere sodi vlaknocement, ki ga sestavljajo cement, armirna in procesna vlakna, polnila, voda in drugi dodatki. "Odlične fizikalne in mehanske lastnosti tega materiala se odražajo v obstojnosti kritine, ki doseže tudi več kot 50 let," še pojasni Bavconova. Tomaž Strehar iz podjetja Wienerberger pravi, da je prav zaradi raznolike izbire potrebna preudarnost. Bistveno je, da se investitor odloči za preverjene materiale, ki imajo zgodovino, je prepričan sogovornik. "Opečna kritina predstavlja največji delež pri pokritih strehah z nakloni, večjimi od 25 stopinj. Glavne prednosti teh kritin so velika odpornost proti sončnemu sevanju, mrazu in zunanjim vplivom, negorljivost in izjemno dolga obstojnost," pravi Strehar, hkrati pa poudari, da je material, iz katerega je kritina izdelana, dober le, če je dober tudi izvajalec oziroma krovec.
Preventivni pregled vsaka tri leta
Streha nam bo služila, če je ustrezno narejena oziroma pokrita, opozori Tomaž Strehar, tehnični svetovalec v podjetju Wienerberger. “Poleg primerne izbire strešnega materiala sta pomembni celotna sestava strehe ter izbira vseh dodatnih opečnih in neopečnih elementov za streho. Vsekakor pa je pomembno redno vzdrževanje strehe in vsaj na vsaka tri leta preventivni pregled strehe, da se lahko odpravijo kakršnekoli pomanjkljivosti, ki so lahko nastale zaradi vremenskih pojavov,” še svetuje Strehar.
Na Cerkljanskem drugačne strehe kot na Štajerskem
Slovenija je zelo tipično razdeljena po regijah, tudi kar se tiče streh oziroma njihovega naklona, ta pa je neposredno vezan na podnebje določene regije, poudari Uroš Justinek iz Hosekre. Pojasni, da se zelo strme strehe, z naklonom od 45 do 60 stopinj, nahajajo v Posočju, na Idrijskem in Cerkljanskem. Na Notranjskem, v Ljubljanski kotlini, na Gorenjskem, Dolenjskem, Kočevskem, v Beli krajini in celotni severovzhodni Sloveniji prevladujejo strme strehe z nekoliko manjšim nagibom strešine, od 30 do 45 stopinj. Položne dvokapnice z naklonom od pet do 30 stopinj pa zaznamujejo Primorsko, Brkine, del Notranjske in Kras ter Vipavsko dolino, še doda Justinek. Dvokapna streha je v Sloveniji tradicionalna, opaža Kristina Leban Bavcon, kar je posledica vremenskih in okoljskih dejavnikov, ki jih še vedno velja upoštevati tudi pri novogradnjah.
Enokapnice imajo drugačne karakteristike
Danes se vedno bolj uveljavlja enokapnica, ki je smiselna, pravi Bavconova, če želimo z južnim delom objekta zajeti čim več sončne energije in svetlobe ter zmanjšati toplotne izgube stavbe. "Pogoste so tudi ravne strehe, zlasti pri družinskih hišah, javnih objektih in večstanovanjskih blokih. Vendar te strehe nimajo kritine v klasičnem pomenu besede, ampak jih pred vremenskimi vplivi, predvsem pred meteorno vodo, ščiti hidroizolacija, ki mora biti v vseh okoliščinah vodotesna," pojasnjuje sogovornica.
Primorska je izjema
"Poleg maloformatnih strešnikov, ki so primerni za kritine zgradb v starih mestnih jedrih, kjer veljajo predpisi zavoda za kulturno dediščino, poznamo še srednjeformatne strešnike, ki jih porabimo približno 15 na kvadratni meter, in velikoformatne, ki jih lahko porabimo tudi manj kot deset na kvadratni meter," pojasni Tomaž Strehar. Opozori, da je Primorska pri tem izjema, saj na tem območju pridejo v poštev zgolj kritine z valom, ki se uporabljajo za majhne naklone in so hkrati zelo vzdržljive pred vetrovi v kombinaciji z vetrnimi sponkami.
