Streha je pomemben arhitekturni element, saj skupaj z obodnimi stenami sestavlja zunanji ovoj stavbe, pojasnjuje Kristina Bavcon iz podjetja Eternit Slovenija. "Zato ji v stroki pogosto rečemo peta fasada objekta. Ne le, da streha objekt varuje pred vremenskimi vplivi, temveč ima tudi svojo izrazno moč, ki vpliva na zunanjo podobo hiše in tudi podobo naselja, kjer stoji," razloži Bavconova. Poslanstvo strehe že dolgo ni več zgolj zagotavljanje varnega zavetja pred mrazom, padavinami in drugimi vremenskimi vplivi, poudari Brane Potočnik iz podjetja Gerard. Ujemati se mora s podobo stavbe in njene okolice, poudarja sogovornik, zato moramo že pri izbiri kritine preveriti, kaj nam dovoljujejo arhitektura objekta, naklon strehe in njena oblika. "Slednja naj se ujema s kritinami iz bližnje okolice," opozori Potočnik.
Razvoj kritine: naravni materiali, čiste linije
Nove smeri razvoja kritin se nagibajo k naravnim materialom, energetski učinkovitosti in višji estetiki novih premazov, barv in profilov, pojasni Kristina Bavcon iz podjetja Eternit Slovenija. “Veliko povpraševanje je tudi po združevanju videza strehe in fasade z istim materialom. Valovite plošče, ravna kritina in velikoformatne fasadne plošče odpirajo širok manevrski prostor za gradnjo streh in fasad, hkrati pa omogočajo možnost enotnega stavbnega ovoja. Različni formati, oblike in barve plošč se med seboj lahko kombinirajo in dopuščajo možnost oblikovanja edinstvenih stavbnih rešitev, ki so odraz arhitektovih ustvarjanj ali uporabnikovih želja in potreb. Obnesejo se tako pri novogradnjah kot pri prenovah objektov, ker zadovoljujejo visoke gradbene in arhitekturne zahteve,” pravi Bavconova. Brane Potočnik iz podjetja Gerard pojasni, da tudi pri izdelavi strešnikov proizvajalci skušajo slediti dizajnerskim trendom. “V sodobni arhitekturi so moderne ravne in čiste linije.” Zanimiv je denimo strešnik, kjer se združita trdnost jekla in stilski videz teksturirane površine kamnitega posipa, za katerega je bil izdelan poseben drobni granulat. “Njegov edinstveni videz daje strehi privlačen videz. Moderna oblika v kombinaciji s kakovostjo posebnega aluminij-cinkovega jekla debeline kar 0,5 mm zagotavlja, da je izredno eleganten strešni element odporen proti najbolj ekstremnim vremenskim razmeram. Edinstvena konstrukcija elementa omogoča polaganje v ravni liniji ali z zamikom polovice modula posamezne plošče.” Izvemo še, da aluminij-cinkova zaščita zagotavlja boljšo odpornost proti koroziji, zato je takšna kritina uporabna vsaj dvakrat dlje kot kritina iz galvaniziranega jekla.
Ustrezna za vse letne čase
Omejitve pri izbiri strehe se glede na regijo bistveno ne razlikujejo, pojasni Kristina Bavcon in doda, da je bolj pomembna od same regije lokacija parcele, na kateri je stavba: "V vsaki občini obstaja tako imenovani občinski prostorski načrt (OPN), ki določa, na katerih območjih je glede na namensko rabo (območja industrije, stanovanj, kmetij, zgoščene poselitve ...) dopustna določena gradnja, kakšni morajo biti izkoriščenost parcele, razmerje stranic na objektu, barva fasade in strehe ter seveda tudi nakloni streh." Ti predpisi se po besedah sogovornice tako spreminjajo že med različnimi območji urejanja prostora glede na njihovo namensko rabo. "Ko izbirate kritino, je nujen vpogled v obstoječi OPN, predvsem pa za nasvet povprašajte in zaupajte stroki, ki vam bo s svojim znanjem in z izkušnjami svetovala v okviru dopustnih možnosti za vaš objekt ter vam predstavila optimalne rešitve," pravi Bavconova. Poleg vizualnega ujemanja strehe z objektom in sosednjimi stavbami pa ne smemo pozabiti, doda Brane Potočnik, še na vremenske vplive, katerim je kritina v današnjem času izpostavljena. "Močan dež, orkanski veter in toča so vse bolj pogosti," poudarja sogovornik, ki pravi, da mora kritina prav zaradi nevarnosti, ki ji pretijo, dokazati, da je narejena oziroma ustrezna za vse letne čase.
Pet desetletij trajnosti
Sodobne kritine so veliko bolj trdne in zanesljive, kot so bile pred nekaj desetletji, pove Kristina Bavcon iz Eternita. "Izdelava kritine je drugačna od tiste izpred 20 let ali več. Spremenili so se ne samo način gradnje, temveč tudi materiali, iz katerih je določena kritina izdelana. To je pri vgradnji nove strehe ali pri sanaciji stare vsekakor treba upoštevati. S pravilno izbrano kritino bomo imeli mir pred ponovnim prekrivanjem stavbe tudi 30, 40 in več let," razloži sogovornica, ki pravi, da je treba pri izbiri preveriti in upoštevati predvsem trajnost kritine, njeno odpornost proti zunanjim temperaturam, način vgradnje, možnost poznejše zamenjave dotrajanih elementov in navsezadnje tudi to, ali je kritina narejena iz zdravju neškodljivih materialov. "Če govorimo o vlaknocementni kritini, je sodobna predvsem ekološko neoporečna. Odlične fizikalne in mehanske lastnosti pa se odražajo v trajnosti in so rezultat dovršene tehnologije in dolgoletnih izkušenj," razmišlja Bavconova.
Da so prav sodobna tehnologija, oprema, računalniško vodenje in industrijski roboti v današnjem času nepogrešljivi pripomočki pri proizvodnji izdelkov na strehi, je prepričan tudi Potočnik. "S pomočjo znanja in z rednimi raziskavami materialov smo prišli do kritine z zelo dolgo obstojnostjo. Slednja je predvsem odvisna od kvalitete materialov, pa tudi od pravilne montaže," doda sogovornik iz podjetja Gerard, ki opaža, da se trend zahtevane trajnosti kritin podaljšuje. "Danes je povsem normalno, da streha vzdrži eno ali celo dve generaciji stanovalcev. Povedano drugače: sodobna kritina mora služiti svojemu namenu vsaj 50 let."
Montaža tako pomembna kot material
Eden bistvenih dejavnikov za trdnost strehe je seveda montaža. Uroš Justinek iz podjetja Hosekra meni, da je danes še bolj kot material pomembna kakovostna izvedba. "Nič namreč ne pomaga najboljši material, če je kritina slabo montirana. Bistveno je, da se uporabijo originalni pritrdilni material in dodatki, kritina pa mora biti nameščena po navodilih proizvajalca," doda Justinek. Tudi Kristina Bavcon iz Eternita Slovenija v ospredje postavi natančnost in strokovnost montaže kritine. "Pri izbiri krovca moramo paziti na izvedbo, izkušnje, natančnost pa tudi na organiziranost in dobro komunikacijo," še pravi sogovornica, hkrati pa je dobro vedeti, ali bo na voljo tudi za vsa morebitna potrebna popravila na strehi in bo zamenjava kritine opravljena v najkrajšem možnem času.
Kaj za novogradnjo, kaj za sanacijo
Katero kritino izberemo, ko gradimo novo hišo, in katero, ko menjamo dotrajano streho z novo? Kristina Bavcon iz podjetja Eternit Slovenija odgovori, da je pri vlaknocementnih kritinah namen uporabe za vgradnjo nove ali zamenjavo stare kritine brezpredmeten. “So pa nekatere kritine glede na material bolj uporabne za sam namen objekta, npr. vlaknocementni izdelki so idealni za kmetijske objekte, ker uravnavajo vlago, so paroprepustni, tako skoznje navzven prehajajo tudi vonjave in plini, ki so prisotni v objektih z živino."
Brane Potočnik iz podjetja Gerard pa svetuje, da pri izbiri kritine, pa naj bo to za prenovo strehe ali novogradnjo, najprej preverimo, kaj nam dovoljujejo arhitektura objekta, naklon strešin, oblike. “Za streho običajno izberemo tip kritine z dolgo obstojnostjo ter zajamčeno dolgo garancijsko dobo. Ko se odločite zamenjati kritino, želite to storiti hitro, ugodno in s čim manj zapleti,” je prepričan Potočnik. Če ste se odločili za zamenjavo opečnih strešnikov, Potočnik poudarja, da so jekleni strešniki s kamnitim posipom do sedemkrat lažji kot opečni, kar pomeni, da ojačanje stare strešne strukture ne bo potrebno.
Z dobro izolacijo do manj toplotnih izgub
Po mnenju Braneta Potočnika iz Gerarda je poleg usposobljenosti krovca pomemben dejavnik tudi izolacija strehe: "V zadnjih letih vse več pozornosti namenjamo energetski učinkovitosti objekta - zmanjševanju porabe in preprečevanju izgub energije. To bomo dosegli le z ustrezno izolacijo strehe, še zlasti, če ta predstavlja strop ogrevanega dela objekta. V takih primerih je ob zamenjavi strehe nujno poskrbeti za dopolnitev obstoječe in vgraditev dodatnega sloja toplotne izolacije." Velikokrat se namreč zgodi, nadaljuje Potočnik, da se ob pojavu kondenziranja strehe s spodnje strani vzroki za to pripisujejo napačni vgradnji kritine in nestrokovnosti krovca. "Zavedati se je treba," nadaljuje Potočnik, "da lahko že majhna napaka v izvedbi izolacije v mansardnem stanovanju naredi veliko škode. Da se napake ne pojavljajo, mora poskrbeti krovec s pravilnim svetovanjem stranki, predvsem pa ji zaradi prihranka pri investiciji ne sme popuščati z izpuščanjem nekaterih pomembnih elementov strešne sestave," opozori sogovornik, ki pravi, da je eden takih elementov prav gotovo dodaten sloj toplotne izolacije nad že obstoječo: preko slednje pride paroprepustna folija kot sekundarna kritina, nato pa med njo in kritino še zračni most, katerega naloga je odvajanje morebitne vodne pare, ki lahko prehaja iz bivalnih prostorov skozi strešno konstrukcijo, hkrati pa izenači morebitne temperaturne razlike in tako prepreči kondenziranje na spodnji strani kritine.