Obstaja okoli 20 tisoč vrst praproti, od majhnih do takšnih, ki v tropskih krajih zrastejo velike kot drevesa. Mnoge izmed njih so zdravilne, mladi poganjki nekaterih praproti so uporabni tudi v kulinariki.
Pri nas je najbolj razširjena orlova praprot (Pteridium aquilinum), ki ji pravijo tudi stelja. Ustrezajo ji predvsem vlažna rastišča, največkrat pa jo najdemo v redkeje poraščenih gozdovih, na jasah, posekah, pogoriščih, močvirnatih predelih. Pri nas uspevajo tudi druge vrste, denimo drevesna in vodna praprot, navadna sladka koreninica, gozdna praprot, navadna glistovnica in različne vrste lisičjakov.
Ta rastlina je polna nasprotij, saj je radioaktivna. Odtrgana ohranja to lastnost dve leti. Zgodilo naj bi se celo, da so se zaradi nje zastrupile krave, ki so jedle steljo. Po ljudskem verovanju pa naj bi imela praprot nadnaravno moč.
Na kresno noč
Čeprav je praprot na videz preprosta, so jo ljudje častili že v davnih časih. Kelti so jo denimo uporabljali kot kadilo, s katerim so iz svojih domov odganjali slabo energijo in vanj priklicali ljubezen, ščitila pa naj bi tudi pred nevihtami, kačami, ognjem in drugimi temnimi silami. Rastlina naj bi imela celo tolikšno magično moč, da pritegne bogastvo, če pa bi nam njeno seme na kresno noč zašlo v čevelj, bi dobili sposobnost razumeti živali in biti nevidni. Najsi tem vražam verjamemo ali ne, dejstvo je, da so praprot naši predniki uporabljali za lajšanje raznih tegob.
Zdravo ležišče
Pater Simon Ašič je priporočal uporabo orlove praproti - blazina, napolnjena z jeseni požetimi, posušenimi in osmukanimi listi, naj bi bila, kot je zapisal Ašič, najbolj zdravo ležišče, kar si ga moremo omisliti. Praprot naj bi zdravila krče, trganje po udih, revmo, odpravljala utrujenost, bolečine v mečih. Posušeni lističi praproti v nogavici ali čevlju naj bi preprečili utrujenost in občutek težkih nog.
Sveža praprot v blazini pa naj bi pozdravila naglušnost zaradi prehlada. Vsekakor je treba ob tem poudariti njene naravne radioaktivne lastnosti, zaradi česar se spanje na njej, kljub blagodejnim učinkom za revmatike, odsvetuje nosečnicam in otrokom.
Poganjalka revolucije
A tu se njena zgodba še zdaleč ne konča. Praprot je imela v preteklosti izredno vlogo v industrijski revoluciji. Ta vse prej kot običajna rastlina je namreč pomembna sestavina premoga, fosilnega goriva, ki je nastalo iz ostankov orjaških dreves, velikih praproti in drugih rastlin, ki so pred milijoni let pokrivale zemeljsko površino, zaradi vlažne podlage pa so se odmrle rastline pogreznile v močvirje. Tam jih je prekrila plast blata, ki je preprečevala dostop do kisika, zaradi česar rastline niso zgnile, ampak so se nanje skozi dolga obdobja nalagale nove plasti rastlinja in prsti. S tem se je povečeval pritisk na spodnje plasti in je naraščala temperatura, zaradi česar so se rastline v milijonih let spremenile v premog. Njegove uporabnosti so se zavedali že v rimskih časih, pravi razcvet pa je izkopavanje premoga doživelo v 18. stoletju. V tem času je bil prvič omenjen tudi pri nas - Janez Vajkard Valvasor premog omenja kot uporabnega v industrijskih obratih in kot zdravilo za živino, imenovano "zmajeva kri".
Brez pretiravanj lahko rečemo, da je bila praprot kot sestavni del premoga skorajda glavna sila, ki je poganjala industrijsko revolucijo in tehnološki napredek. Čeprav zadnja desetletja premog vse bolj izpodrivajo alternativni viri energije, je praprot rastlina, ki je zelo vplivala na zgodovino in za seboj pustila bogato dediščino. In poskrbela za lep okras.
