Nasveti energetskega strokovnjaka: Za ekonomično ogrevanje uporabimo tisto, kar imamo pri roki

Trend ogrevanja gre v smeri energijsko učinkovitih, okolju prijaznih in trajnostnih rešitev iz domačih, obnovljivih virov. Hkrati z razvojem kurilnih naprav in toplotno zaščito stavb pa rastejo tudi želje po večjem bivalnem udobju.

Pri temperaturi v notranjih prostorih je treba upoštevati občuteno temperaturo, ki je med temperaturo zraka in temperaturo obodnih ploskev, nanjo pa vplivata tudi zračna vlaga in gibanje zraka. Občutena temperatura naj bo pozimi približno 20 °C in poleti približno 24 °C. Če temperatura obodnih ploskev znatno odstopa od temperature zraka, je bivalno udobje slabše. Upoštevati je treba, da sta pretirano ogrevanje ali pretirano hlajenje potratna - tako energijsko kot finančno.

Ste si pripravljeni obleči jopico?

Raba energije v stavbah vpliva na okolje. Ko razmišljate o podnebnih spremembah, se vprašajte, kako lahko sami omilite podnebne spremembe. Ob začetku ruskega energetskega napada na EU in kasneje, ob vojni v Ukrajini, je ministrstvo predlagalo varčevanje z energijo in poudarilo, da znižanje temperature ogrevanja za 1 °C predstavlja šest odstotkov prihranka energije. Ste si tudi vi pripravljeni obleči jopico in malo manj ogrevati?

Najpogostejši energent za ogrevanje so drva, sledijo toplotne črpalke, daljinska toplota, elektrika, kurilno olje in lesni peleti. V prihodnje bo imela raba obnovljivih virov prednost pred rabo neobnovljivih virov energije. Težnja je, da se preide na ogrevanje s sončnim obsevanjem (pasivna gradnja) in rabo odvečne toplote. Primerni energenti so tudi drva (v sodobnih biomasnih kotlih), toplotne črpalke in daljinska toplota, odvisno od lokalnih danosti. Predvideno je opuščanje rabe fosilnih goriv in direktne rabe elektrike.

Prednost imajo obnovljivi viri energije

Po javno dostopnih podatkih biva v enostanovanjskih stavbah 61 odstotkov prebivalcev, take stavbe so prevladujoči tip stanovanj. Zato je poudarek obravnavi ogrevanja individualnih stavb razumljiv. V individualnih stavbah lahko lastnik sam odloča o svojem ogrevalnem sistemu v okviru primernega in dovoljenega. Prednost naj imajo domači, obnovljivi viri energije, uporabljeni v sodobnih kurilnih napravah.

• Drva

Tradicionalen energent so drva. Več kot polovica individualnih stavb uporablja drva za ogrevanje, osnovno ali dodatno. To velja zlasti za starejše hiše na podeželju. Glede na to, da je Slovenija gozdnata dežela in da je tri četrtine gozdov v zasebni lasti, je ogrevanje z drvmi pričakovano. Mnogi lastniki gozdov si sami pripravljajo drva za kurjavo, kar je cenejše od nakupa drugih energentov. Slaba stran rabe drv je, da zahteva kurjenje precej ročnega dela, od priprave drv do vsakodnevnega nalaganja, poleg tega mora biti ob hiši dovolj velika drvarnica za dvoletno zalogo drv. Dvoletno zato, ker so za kurjavo primerna zgolj suha drva, posekana prejšnje leto.

• Peleti

V urbanih naseljih je pogostejša raba druge oblike biomase, peletov. Peleti so stiskanci iz lesnih ostankov, veliki kot fižolčki, in omogočajo samodejno delovanje kurilne naprave. Hranijo se v suhih prostorih, v posebnih zalogovnikih z urejenim samodejnim nalaganjem ali v manjših vrečah z ročnim nakladanjem.

• Sekanci

V individualnih stavbah se sekanci redko uporabljajo za ogrevanje zaradi zahtevnosti skladiščenja in samodejnega doziranja v kotel. Primernejši so za večstanovanjske stavbe ali za manjše sisteme daljinskega ogrevanja.

Sodobni kotli na lesno biomaso se precej razlikujejo od klasičnih zastarelih in dotrajanih kotlov, ki še vedno prevladujejo po hišah. Razvoj kurilnih naprav je zelo napredoval in omogoča kurjenje z visokimi izkoristki in nižjimi emisijami. Les je obnovljiv in domač vir energije. Poudariti je treba, da je les ogljično nevtralen energent, saj se ogljikov dioksid pri gorenju sprošča v enaki meri, kot bi se sproščal pri gnitju lesa v naravi. Izpusti dimnih plinov so manj škodljivi okolju, skladiščenje in transport pa sta bolj varna v primerjavi s tekočimi in plinastimi gorivi. Glede na obliko goriva ločimo kotle na polena, sekance in pelete. Sodobni kotli na lesno biomaso zagotavljajo udobje, ekonomičnost, dolgo življenjsko dobo in minimalne emisije škodljivih snovi v okolje.

Toplotna črpalka uporablja energijo iz okolice 

Toplotna črpalka v največji meri uporablja obnovljive vire energije, toploto okolice. V povprečju daje trojno količino toplote glede na količino porabljene elektrike (z eno kilovatno uro električne energije odda tri kilovatne ure toplote), odvisno od lastnosti toplotne črpalke in razlike med vstopno in izstopno temperaturo. 

Toplotna črpalka potrebuje vir toplote, ki je zemljina, talna voda ali zunanji zrak. Toplejši ko je vir, manj energije je treba za dvig toplote, boljši je učinek.

• Energija zemlje je zelo primeren vir toplote, pričakovana temperatura vira je med 10 °C in 20 °C. Posledično je učinek zelo dober. Najprimernejše izvedbe razvoda so globoke vrtine (geosonde), ki jih je možno izdelati že na manjših dvoriščih, nekoliko manj ugodni so ploskovni kolektorji, položeni pod večjimi travniki na globini 1 do 2 m.

• Talna voda je pogojno primeren vir toplote. Običajno ima temperaturo med 5 °C in 10 °C, neodvisno od zunanje temperature. Pred izvedbo je nekaj upravnih ovir, saj je treba pridobiti koncesijo za izkoriščanje vodnega vira. Potrebni sta dve vrtini, približno 25 m narazen, prva za črpanje talne vode in druga za vračanje ohlajene, neonesnažene vode.

• Zunanji zrak je toplotni vir, ki je vedno na voljo. Ob nizkih zunanjih temperaturah je naprava manj energijsko učinkovita. Pogosto se uporablja v bivalentnih sistemih, kar pomeni, da ob nižjih temperaturah obratuje drug način ogrevanja. Primerne so še posebej za milejše klimatsko področje.

Ogrevalni sistem stanovanjske stavbe naj bo nizkotemperaturni, ploskovni ali radiatorski. Za večji učinek delovanja naj bo temperatura grelnega medija čim nižja. Za talno ogrevanje običajno zadošča temperatura ogrevne vode do 35 °C, za radiatorsko pa do 55 °C, odvisno od zunanje temperature. Ta temperaturni režim zadošča za ogrevanje večine stavb ob neprekinjenem ogrevanju.

Sončna elektrarna je naložba za vsaj 30 let

Ko se odločate za sončno elektrarno, preverite, ali so v ponudbi zajete vse potrebne postavke. Poleg tega upoštevajte nepredvidena, a potrebna dela, kot so menjava in prestavitev števca elektrike, strelovod ... Sončna elektrarna je naložba za vsaj 30 let, zato naj bo streha, na kateri bo vgrajena, trdna in stabilna. Po dokončani montaži naročite izredno preverjanje električnih inštalacij celotne stavbe.

Upoštevajte sedanjo porabo elektrike in morebitna povečanja (toplotna črpalka, električni avto) pa tudi zmanjšanja (odklop električnih grelnikov za ogrevanje prostorov in pripravo sanitarne vode). Ne pretiravajte z močjo svoje sončne elektrarne. Če je sedanja poraba elektrike pretirana, raje zmanjšajte potratnost. Za povprečno gospodinjstvo z letno rabo 3500 kWh elektrike zadošča sončna elektrarna moči 4 kW. Za napajanje toplotne črpalke varčne hiše zadošča 3 kW močnejša, za povprečen električni avto pa še za 2 kW. Verjetno proizvede sončna elektrarna z močjo 10 kW dovolj elektrike za celotno oskrbo enodružinske stanovanjske stavbe in za elektromobilnost.

Drugi pomembni podatek so danosti lokacije. Najprimernejše mesto za vgradnjo sončne elektrarne je južna strešina z naklonom med 30° in 45°. Če je vgrajena proti vzhodu ali zahodu, proizvede za približno četrtino elektrike manj. Neugodna orientacija se izravna z nekoliko večjo sončno elektrarno.

Tretje je velikost strehe. Približno 50 m2 strešine zadošča za sončno elektrarno z močjo 10 kW. Vendar, pozor, del strehe, na kateri bodo vgrajeni paneli, mora biti brez dimnikov, zračnikov, frčad ali drugih naprav, ki bi delale senco elektrarni. Streha mora vzdržati dodatno obremenitev panelov, približno 20 kg na m2.

Kaj pa sneg? Če je možno, mu omogočite, da čim prej pade s panelov, drugače pa namestite snegolove.

Z razvojem gradbenih materialov in naprednih tehničnih sistemov lahko vsaka sodobna stavba proizvaja več energije, kot je potrebuje za svoje delovanje. Kakovostno bivanje ob majhnih stroških in majhni porabi energije je v celoti iz obnovljivih virov.