Jasna Marin
V zasebnem vrtu je možno vsako sezono ali celo vsak dan kaj spremeniti, izboljšati, poskrbeti za bolj zelen pristop, medtem ko so ti procesi v kmetijstvu dolgotrajnejši in zahtevajo preudarno načrtovanje. Prav zato je lastni vrt dragocen zeleni prostor. "Zasnujemo ga lahko po svoje in vanj posadimo sadno drevje, jagodičje in zelenjavo, da za domačo mizo vsak dan znova pričaramo harmonijo okusov," poudarjata Marta in Vinko Verlič iz Grušove, vasice vzhodno od Malečnika. V času vegetacije ne mine dan, da Marta ne bi kopala po zemlji, pobirala pridelka, pomlajala rastlin, jim iskala novih kotičkov. Že desetletja je povezana z domačo grudo. "V službi sem delala v financah, za računalnikom, in vrt mi je vselej pomenil vir sprostitve in dobrega počutja, imam ga, ker mi pomirja dušo."
Nič hudega, če med zelenjavo raste tudi trava
Česar koli se gospodarica loti z rastlinami, ji uspe. "Ena od mojih svakinj pravi, da imam zacoprane roke," se v svoje dlani zazre Marta. Sadike paradižnika, paprike, feferonov si vsako leto sama vzgoji iz semen, ki jih prihrani od dobre letine. Zelišča pomlaja s potikanjem, tudi kakšno solato pusti, da gre v seme. "Pelargonije imam že deset let in jih vsako leto vršičkam ter potaknem. Tako si zapolnim čas in sem vesela, ko vidim, kako lepo nato zrastejo in cvetijo." O domačem vrtu lastnica pove naslednje: "Najin vrt je preprost, zdi se mi, da nanj sadim rastline malo po kavbojsko. A bistveno je, da lepo rastejo." Za krepitev rastlin poskrbi z algami, namaka tudi koprive, rman, cvetove regrata in z domačimi pripravki občasno poškropi rastline. "Imamo tudi dve raci in pridno skrbita, da na vrtu ni polžev." Kot na vsakem vrtu in v naravi se kdaj pa kdaj zgodi, da kakšno rastlino napadejo škodljivci ali bolezen. "Takrat ne posegamo po kemičnih škropivih, temveč raje izpulimo rastlino." Sicer pa se zaveda, da je za zdravje in moč rastlin bistveno, da rastejo v kakovostni prsti, bogati s kompostom. Zato imajo doma komposta na pretek. Tudi to, da se ponekod med zelenjavo malce razrašča trava, vidi kot prednost: "Dele vrta imamo bolj v travi, saj ta tla zaščiti pred pretirano vročino in izhlapevanjem. Vse živi v simbiozi."
Najrazličnejši pridelki
Danes se mnogi še bolj kot kadar koli prej zavedajo prednosti pridelkov, ki zrastejo na domačem vrtu. Poleg tega, da domači pridelek prinaša prihranek, ker hrane ni treba kupovati, lastni vrt zagotavlja tudi to, da vedo, kaj jedo. Hrana je sveža in polna energije, saj ni utrujena od transporta. Marta omeni, da sta z Vinkom povečini samooskrbna. Paprika, paradižnik, feferoni, jajčevci, solata, kumare, por, fižol, šparglji, ohrovt, koruza, zelje, bučke in buče, ki jih jeseni spravijo v klet ... vse to raste bodisi v rastlinjaku bodisi na vrtu ali na manjši njivi na koncu parcele. Ob poletnem obisku so na drevesu zorele višnje, jabolka in hruške pa so polnili celice s sokovi. "Tudi aronijo imamo, iz nje pridelujemo marmelado, tamle rastejo šmarna hrušica, ribez, borovnice, maline, bliže hiši je brajda s kivijem, grozdje raste ob ograji ..." našteva Marta in doda, da le moko, riž, sladkor in sol kupujejo v trgovini.
Moč je v sožitju
Zemljišče za hišo obsega približno 37 arov, torej 3700 kvadratnih metrov. In zakonca vsako leto poskrbita za kakšno koristno spremembo, dopolnitev ali privlačno rešitev, ki vodi v večjo prehransko in energetsko neodvisnost, prinaša pa tudi zadovoljstvo lastnikoma. Tako sta denimo že pred leti poskrbela, da se deževnica iz žlebov na hiši in vrtni lopi steka v 12.000-litrsko cisterno v tleh. "Deževnico polovimo, nato načrpamo vodo v zunanja zalogovnika in z njo namakamo vrt," pojasni Vinko. Na strehi hiše imata sončno elektrarno, na drugem delu strehe pa kolektorje, s katerimi se ogreva voda.
Vinko pohvali prizadevanja svoje soproge in pravi, da je mojstrica za domači pridelek in da rada pripravlja tudi ozimnico - nekaj gre v klet, nekaj zamrzne, pripravi kompote, marmelade. Marta pa o njem pove, da je vesela, ker ji uresniči vse želje. "Mož poskrbi za vse tehnične rešitve na vrtu." Postavil je rastlinjak, zelenjavni vrt je ogradil z lesenim plotom, ki se je odel v žlahtno sivo patino. "Morala sva ograditi, ker sva imela kokoši in so bile hujše kot kosilnica. Zdaj pa imamo kokoši pri nečaku, ki živi v sosednji hiši. Tako da imamo sveža jajca vsak dan na obeh straneh ograje." Sicer pa je tudi celotna parcela ograjena z mrežasto kovinsko ograjo, ki omogoča nemoten pogled v pokrajino, hkrati pa varuje vrt pred srnami in zajci.
Gredica in vrtna hiška za vnuka
Med ogledom slikovite okolice, polne zelenjave in sadja, kakor svež veter v vročem poletju na vrt priteče zgovorni vnuk Žiga, ki je prišel k babici in dedku na počitnice. Z raziskujočim pogledom in nasmehom se predstavi in pove, da je končal prvi razred osnovne šole, nato pa me popelje do posebne gredice sredi zelenice. "Tu je moja greda z gozdnimi jagodami. Zelo jih 'mam rad!" Zatem me povabi, da si ogledam v obliki šotora zasnovano leseno hiško, ki mu jo je na vrtu postavil dedek in jo prebarval v prešerne odtenke. "Vidiš, tu lahko čez dan počivam, enkrat sem ponoči že prespal v hiški." Žiga mi v vrtu razkrije še, kje je dan prej našel osir (osje gnezdo), in me povabi na pokušnjo višenj, preden se sprehodiva do zelja in koruze. Nato se požene po trati in steče v rastlinjak, da preveri, ali je dozorel kak nov paradižnik. Rastline odlično pozna in razloži, da ima vrt tudi doma, pri mamici in očetu, kjer raste precej jablan. Med sprehodom po skrbno pokošeni zelenici Žiga vpraša: "Si videla dedijevo kosilnico, ki sama kosi?" Nemudoma pomislim, da gre za robotsko kosilnico, a Vinko v smehu odkima in pojasni, da je odkupil staro kosilnico in jo predelal tako, da je daljinsko vodena, kot avtomobilčki na baterije. "Stojim na mestu in jo s komandami upravljam na daljavo." Tako hitro in zlahka pokosi zelenico. Marta doda: "Ker je zložljiva, sva jo nekajkrat dala v avto in odpeljala do svakinje, ki ima zelo veliko travnate površine ob stari domačiji, na kateri nihče ne živi, in sva ji pokosila travo, ko je ni bilo tam. Tako je kar precej koristi od te kosilnice."
Živžav sredi trav
Nekoč je bil zelenjavni vrt obsežnejši, a ker potrebe po hrani niso bile tako velike, sta ga zakonca Verlič zmanjšala. Nato je Marta pri kolegici v Vinički vasi videla čudovit travniški kotiček, ki jo je v hipu prevzel. "Takrat sem možu rekla: 'Kaj, ko bi midva tudi imela kaj takega?' Kmalu je preoral del vrta s prekopalnikom, zemljo zgladil, kupila sva seme in ga posejala. Lan mi je podarila kolegica, vmes so tudi posajena zelišča. Tako je nastal pisan travnik, kamor se pridejo past čmrlji, metulji in druge žuželke, še najbolj pa sosedove čebele. Čez dan je tu pravi živžav in silno prijetno je opazovati vse skupaj z varne razdalje." Marta je prepričana, da s cvetočim nasadom naravi izkazujejo zahvalo za vse, kar nam daje. "Narava je neprecenljiva in ji je treba v zahvalo vedno tudi kaj dati nazaj."
