Sanja Verovnik
Sončna elektrarna je zagotovo naložba v prihodnost za gospodinjstva, kmete in podjetnike, ki za svoje poslovanje porabijo toliko več elektrike, je prepričan Jernej Škoflek iz podjetja SONCE energija. "Z lastno samooskrbno napravo lahko občutno zmanjšamo stroške elektrike in posledično tudi ogrevanja, hkrati pa si zagotovimo energetsko neodvisnost vsaj za naslednjih 30 let, kolikor je minimalna uporabna doba elektrarne."
Mali podjetniki in kmeti
Za male podjetnike in kmete se postavitev samooskrbne elektrarne ne razlikuje kaj dosti od postavitve naprave za gospodinjstvo, pojasni Jernej Škoflek iz podjetja SONCE energija. Pomembno je le, da imajo za to primerno površino.
“Načeloma zadostuje kakršnakoli streha s primernim naklonom in osončenjem. Razlika je običajno v tem, da gre pri malih podjetnikih in kmetih za večje naprave za samooskrbo in se zato investicija povrne veliko hitreje kot pri gospodinjstvih. Mali podjetniki imajo dodatno možnost, da si z investicijo v napravo naslednjih pet let znižujejo osnovo za izračun davka na dobiček v višini 40 odstotkov upravičenih stroškov vrednosti investicije. Vse ugodnosti se kažejo v tem, da se lahko malim podjetnikom in kmetom ob dobrih pogojih investicija povrne tudi v šestih letih,” še pove Škoflek. Za mala podjetja (do priključne moči 3 x 63 A) je po besedah Igorja Kozlarja iz podjetja Enertec možno priključiti elektrarno po uredbi o samooskrbi po istem postopku kot za gospodinjstva. “To je ideana priložnost, da si podjetja strošek električne energije zmanjšajo tudi za 90 odstotkov. Za del sončne elektrarne, ki se uvršča med opremo, pa zavezanec lahko uveljavlja olajšavo,” sklene Kozlar.
Montaža brez stika s stranko
Poleg znižanja stroška elektrike ima sončna elektrarna tudi številne druge prednosti. Škoflek pravi, da je ena izmed oblik pridobivanja energije iz obnovljivih virov, tako z njo tudi pozitivno vplivamo na dobrobit okolja. "Lahko jo postavimo na katerikoli že obstoječi objekt. Sončna elektrarna deluje tiho in ne seva. Večji del njenih komponent je, ko odsluži svoje, možno reciklirati." Jernej Škoflek pojasni, da je montaža elektrarne nezahtevna, saj ne zahteva večjega obsega v objekt. Prav tako je izvedba možna v teh dneh, ko veljajo izredne razmere zaradi koronavirusa, ki ne dovoljujejo fizičnega stika med ljudmi. Škoflek poudari, da se montaža opravi izključno na zunanjih površinah, denimo na strehi, zato zanjo ni potreben neposreden fizični stik s stranko. Pa še eno prednost izpostavi sogovornik: "Sončna elektrarna za obratovanje ne potrebuje toplote, temveč le sončno svetlobo. To pomeni, da je tudi na območjih, kjer sonce ne sije nenehno, še vedno dovolj svetlobe za proizvajanje elektrike."
Zakaj lastni vir energije
Če odmislimo, koliko dobrega storimo s postavitvijo sončne elektrarne za planet, bolj čisto okolje, svoje zanamce in za lepšo prihodnost in se osredotočimo na ekonomske dobrobiti lastne sončne elektrarne, potem bomo na prvo mesto postavili finančno neodvisnost oziroma, bolje rečeno, zmanjšanje finančne odvisnosti od nihanja in višanja stroškov, ki so povezani z zagotavljanjem energije, opozori Primož Tručl iz podjetja Enerson. "S postavitvijo lastne sončne elektrarne si zagotovimo vir najbolj žlahtne oblike energije, to je električne, ki je vsestransko uporabna, ker se jo da enostavno pretvoriti v vse druge oblike, ko jo potrebujemo in če jo - v toploto, hlad, svetlobo ... Cene energije na energetskem trgu, kjer smo se v veliki večini prisiljeni oskrbovati, so izpostavljene velikim nihanjem glede na različna politična, ekonomska in tudi naravna tveganja, kot nam je to več kot očitno pokazal tudi koronavirus. Če imamo lastne vire električne energije, bomo tem morebitnim nenadnim dvigom cen bistveno manj izpostavljeni," je prepričan Tručl. Tudi po njegovih besedah je uporabna doba sončnih elektrarn več desetletij, zagotovo pa vsaj 30 let. "Strošek izgradnje je odvisen od kakovosti vgrajenih materialov, zanesljivosti in strokovnosti izvajalcev in posrednih stroškov, s katerimi je povezana postavitev elektrarne - od priprave ustrezne strehe oziroma infrastrukturnega okolja za postavitev in priklop elektrarne ter stroškov administrativno-birokratskih postopkov." Igor Kozlar razloži še, da je pričakovana doba trajanja sončne elektrarne 25 in več let, strošek izgradnje pa je je odvisen od velikosti elektrarne. "Po kW instalirane moči za elektrarne za samooskrbo je strošek med 1000 do 1400 evrov."
Dokumentacija za pridobitev subvencije
Za naložbo v sončno elektrarno za samooskrbo investitorji trenutno lahko pridobijo nepovratno finančno spodbudo Eko sklada, pravijo v podjetju GEN-I. “Nepovratna finančna sredstva so pod pogoji javnega poziva namenjena fizičnim osebam oziroma gospodinjskim odjemalcem in pravnim osebam oziroma malim poslovnim odjemalcem. Pri tem lahko sredstva pridobijo tako za naprave za individualno samooskrbo kot tudi skupnostno samooskrbo, to je skupnosti OVE ali večstanovanjske stavbe. Višina subvencije oziroma nepovratne finančne spodbude je odvisna od velikosti naprave, znaša pa 180 evrov za 1 kVA inštalirane nazivne električne moči elektrarne, in to za največ 80 % priključne moči odjemnega mesta, če je naprava namenjena za individualno samooskrbo, oziroma vsote priključnih moči odjemnih mest, če je naprava namenjena za skupnostno samooskrbo,” svetujejo pri GEN-I.
Investicija se povrne v devetih letih
Cena sončne elektrarne je v prvi vrsti odvisna od velikosti, ki je potrebna, da naprava zadovolji posameznikovo energetsko porabo, poudari Jernej Škoflek iz podjetja SONCE energija. In nadaljuje: "Izračun velikosti naredimo na podlagi letnega računa porabljene elektrike. Praviloma naj bi 1 kW inštalirane moči proizvedel na leto 1000 kWh. Pri tem so pomembni tudi podatki, kot so orientacija in naklon strehe, morebitno senčenje bližnjih objektov. Največji del stroška sončne elektrarne predstavljajo moduli, tako je tudi od cene teh v večji meri odvisna tudi cena sončne elektrarne."
Kdaj bo opazen prihranek
Da je 11kW elektrarna najbolj prodajana elektrarna v Sloveniji, pojasni Primož Tručl iz podjetja Enerson. "Za to obstaja več razlogov, od tega, da so strehe slovenskih hiš približno tako velike, da gre nanje toliko modulov, do tega, da povprečna gospodinjstva potrošijo približno tolikšno količino električne energije, kot jo proizvede tovrstna elektrarna." Prihranek se po Tručlovih besedah pokaže takoj, ko investitor pridobi pogodbo o dostopu do omrežja in se s svojim dobaviteljem elektrike dogovori oziroma mu ta javi, da bo imel na letni ravni enako proizvodnjo kot porabo električne energije. "V tem primeru bo od takrat naprej plačeval samo stroške, vezane na priključno moč, ne pa več stroškov, vezanih na pretočeno energijo. Seveda je to spet odvisno od velikosti oziroma priključne moči elektrarne," sklene Tručl.
