Jasna Marin
Na svetu je približno 25 do 35 vrst potonik in izjemno veliko sort. V splošnem jih delimo na dve skupini:
- lesnate potonike, tem stebla olesenijo in rastejo kot grmi – nekatere med njimi so podobne drevesom in zrastejo tudi do tri metre v višino,
- zelnate potonike, njihov nadzemni del pozimi pomrzne in spomladi na novo poženejo iz tal.
Azijke, Afričanke, Američanke
Potonike ne prihajajo le iz vzhodne Azije, temveč je nekaj tudi takšnih, ki izvirajo iz Evrope in Severne Amerike. Samonikli v Sloveniji, točneje na Krasu, sta navadna potonika (Paeonia officinalis) in velelistna potonika (Paeonia mascula).
Presajanje šele konec poletja
Večina zelnatih potonik cveti tri do štiri tedne, največ od maja do junija, nekatere pa za barviti ples cvetov poskrbijo šele julija.
Najboljša za potonike so humozna tla, tako bodo prenesle tudi občasno sušo. Sadimo jih v drugi polovici avgusta in septembra, kajti spomladi zelo zgodaj poženejo nove brste. Izkopljemo dovolj globoko jamo, njeno dno prerahljamo in prst izboljšamo s kompostom. Lahko dodamo tudi apnenčev pesek.
Pri presajanju lahko steblo z listi povsem odstranite, saj gre takrat vegetacija h koncu. Ne nazadnje lahko kupite gole korenine potonik, ki jih gojitelji razpošiljajo v paketih od oktobra do marca.
Pregloboko posajene dolgo ne bodo cvetele
Potonike uspevajo na sončni in tudi deloma senčni legi. Jama mora biti dovolj globoka – za sajenje rastlin je priporočljiva globina 30 cm, sadimo pa približno 75 cm narazen. Če potonike posadite pregloboko, lahko traja več let, preden bodo zacvetele. Brsti morajo biti komaj prekriti z zemljo, le 2-3 cm.
Varne pred divjadjo
Potonike so varne pred divjadjo in škodljivci, saj jih zajci in srnjad ne marajo, niti polžem ne gredo v slast, kvečjemu se lahko španski lazarji pojavijo v senci ob vznožju rastlin, da se tam skrijejo, a jih boste zlahka ročno odstranili. Na cvetnih popkih se rade pojavijo mravlje, a za rastlino ne pomenijo nevarnosti, saj se zgolj sladkajo z nektarjem, sicer pa ne naredijo škode. Tudi z boleznimi ni prav veliko težav. Morda so potonike nekoliko bolj na udaru v deželah, kjer je več vlage (denimo v Angliji), ker jih tam lahko napadejo glivične okužbe, medtem ko v Sloveniji z njimi ni veliko težav. Rastline so praviloma zelo zdrave, zlasti če so posajene v drenažno prst in niso v gneči z drugimi. Potrebujejo namreč zračnost, podobno kot vrtnice.
S popki v vazo
Zlasti bele in rožnate kultivarje krasi sladkoben vonj, medtem ko imajo cvetovi drugih barv navadno ostrejšega. Gojitelj in član Ameriškega združenja ljubiteljev potonik Harvey Buchite njihov vonj opiše tako: "Nekatere potonike dišijo kot vrtnice, druge kot citrusi, posamezne pa vonjajo kot ribe, ki v sončni pripeki predolgo ždijo na dnu čolna." Tenkočuten opis, ni kaj. Zato svetuje, da če želite dom okrasiti s potonikami v vazi, izberite cvetove z manj intenzivnim vonjem, ker bo vonj močno dehtečih potonik v zaprtem prostoru premočan. Tako smo prišli do tega, da so te ljubke cvetlice primerne tudi za v vazo. Najdlje bodo vzdržale, če jih odrežete, dokler so še v popku. S stebla odrežite spodnje liste, da ne bodo gnili v vazi, in vsak dan dodajte nekaj sveže vode, kajti potonike je potrebujejo precej. Vsak drugi ali tretji dan zamenjajte vodo in za centimeter ali dva spodrežite steblo – tako bo roža – najsi jo dobite za darilo ali si jo sami odrežete na vrtu – ostala v vazi lepa ves teden.
