Prejšnjo sredo, le dva dni po ustoličenju najnovejšega ameriškega predsednika, so zaposleni na lokalni televizijski postaji WDJT-TV v mestu Milwaukee v ameriški zvezni državi Wisconsin prejeli kratko obvestilo, da je vremenska napovedovalka, 31-letna Sam Kuffel, "zapustila" postajo. Uprava ni navedla nobenih razlogov za odhod mlade vremenarke, je pa dan pred tem konservativni radijski voditelj Dan O'Donnell ostro kritiziral Kuffelovo zaradi njenih dveh objav na instagramu in jo obtožil "širjenja laži, da je Elon Musk med predsedniško inavguracijo pozdravljal z nacističnim pozdravom". Njene objave je po mojem mnenju popolnoma upravičeno označil za "vulgarne". Ne gre pozabiti, da gre za Elona Muska, človeka, ki v očeh milijonov predstavlja upanje, da bo govor končno spet osvobojen okov, ki so mu jih nadeli pokvarjeni liberalni avtoritarci. Navsezadnje smo neposredno prizadeti tudi Slovenci. Politik, ki je prvi predlagal Elona Muska za Nobelovo nagrado za mir, prav zaradi njegovih zaslug za govor, ki osvobaja, je naše gore list. Tudi predsednik slovenske vlade je nedavno ponosno objavil selfie, na katerem skupaj z Muskom stojita pod naslovom Od Slovenije do Amerike, za boljši svet.
Elon osvobaja. Tudi nas, ki v srcu dobro mislimo
Elon osvobaja. Tudi nas, ki v srcu dobro mislimo. In zato je pravično in prav, da je uprava lokalne postaje v Milwaukeeju reagirala tako, kot je. Vprašati se je treba, kaj se bo zgodilo z Muskovim požrtvovalnim bojem za svobodo govora, če bo lahko vsaka vremenarka o njem natolcevala, kar ji pade na njeno zlobno prebujensko pamet. Vsakomur, ki si je podrobno ogledal Muskov nastop na inavguracijski slovesnosti, bo seveda takoj jasno, da ni šlo za nikakršen nacistični pozdrav, ampak le za izraz navdušenja in ljubezni, ki je zgolj po naključju zelo spominjal na nacistični pozdrav. Pustimo ob strani to, da so ga kot takega množično prepoznali in pozdravili mnogi neonacisti. Tudi oni so zgolj ljudje in se lahko motijo. Na koncu koncev, kaj pa neonacisti vedo o nacističnih pozdravih?
"Zastrupljanje" krvi naroda
Prebujencem je treba za vsako ceno preprečiti, da bi še naprej nekaznovano mešali jabolka v isti košari. Kam to lahko pripelje, je jasno pokazala neprijetna izkušnja, ki sem jo doživel po moji nedavni objavi na platformi Muskovega soborca za svobodo govora, Marka Zuckerberga. V zapisu sem povzel članek ameriškega zgodovinarja Timothyja W. Rybacka, ki je ob prihajajoči 92. obletnici inavguracije Adolfa Hitlerja, v reviji The Atlantic, suhoparno in nepristransko, kot se za zgodovinarja spodobi, opisal potek prvih tednov vladanja takrat novega nemškega kanclerja.
Tisti ponedeljek, 30. januarja 1933 dopoldne, piše Ryberg, je Hitler najprej prisegel, da bo spoštoval ustavo, nato odšel čez cesto v hotel Kaiserhof na kosilo, potem pa na prvem sestanku novopečenim rajhministrom pojasnil, kakšni bodo njegovi prvi ukrepi. Obljubil je, da bo izsušil parlamentarno močvirje, in napovedal odstavitev ključnih vladnih uradnikov in zapolnitev njihovih mest z lojalnimi vojaki partije. Napovedal je, da se bo maščeval političnim nasprotnikom. »Glave se bodo kotalile v pesku,« je novi nemški kancler slikovito ponazoril prihajajoči potek dogodkov. Omenil je še povečanje izdatkov za vojsko in izstop iz mednarodnih pogodb. Posebno pozornost je posvetil očiščenju države tujcev, za katere je dejal, da "zastrupljajo" kri naroda.
Nekaj tednov kasneje, 20. februarja, se je Hitler na tajnem sestanku v Berlinu srečal z vodilnimi nemškimi industrialci, ki so jih vodili lastnik podjetja Krupp in štirje direktorji družbe I.G. Farben. Hitler je skupino nagovoril z besedami, da "v demokraciji ni mogoče ohraniti zasebnih podjetij" - in obljubil, da bo uničil sindikate in komuniste. Industrialci so bili nad novim kanclerjem navdušeni in takoj ponudili tri milijone reichsmark (danes vrednih približno 30 milijonov dolarjev), "da bi okrepili in potrdili nacistično stranko na oblasti."
Še mesec dni kasneje, v torek, 21. marca, je bil izdan odlok, ki je amnestiral nacionalsocialiste, obsojene za zločine, vključno z umori, storjene "v boju za nacionalno prenovo". Moški, obsojeni zaradi izdajstva, so postali narodni heroji. Prvo koncentracijsko taborišče je bilo odprto tisto popoldne v stari pivovarni blizu mestnega središča Oranienburg severno od Berlina. Naslednji dan je prva skupina zapornikov prispela v drugo koncentracijsko taborišče, v zapuščeno tovarno streliva pri bavarskem mestu Dachau.
Stali za svojim vodjem
Komaj sem teh nekaj suhoparnih zgodovinskih anekdot objavil na facebooku, se je usulo z vseh strani. Patetični emotikoni, plehki komentarji, predvsem pa popolnoma neutemeljeno enačenje opisanega s tem, kar zadnje tedne in dni opazujemo v Združenih državah Amerike. Verjetno bi ob takem zlonamernem poenostavljanju in sprevračanju dejstev zardela celo odpuščena vremenarka iz Milwaukeeja. Vsakomur, ki razmišlja s trezno glavo, bo seveda jasno, da ne gre za identične dogodke, ampak kvečjemu za zelo slične. Očitno je, da se ti niso dogajali v enakih družbenih, ekonomskih in političnih okoliščinah kot danes, ampak v takšnih, ki morda zgolj spominjajo na današnji čas in zato nikakor ne bodo mogli imeti enakih posledic, ampak v najslabšem primeru zgolj podobne.
Površni bralci so zanemarili pomembne razlike. Medtem ko je Hitler s pomilostitvijo svojih jurišnikov okleval in zavlačeval, je Trump to storil takoj po prisegi. Medtem ko je führer svoje stike z industrialci pritlehno skrival pred očmi javnosti, so Musk, Zuckerberg in Bezos na inavguraciji, jasno, javno in transparentno, kot se v pravi demokraciji spodobi, stali takoj za svojim vodjem. Predvsem pa je Hitler vse to počel, ker je bil zloben nacist, medtem ko slovenskega zeta v dejanjih, tako kot Muska v gestikulaciji, vodita zgolj navdušenje in ljubezen.
Rybergov članek se končuje z opisom dogodka, ki ga moji facebook "prijatelji" ob vsej svoji zaslepljenosti (še) niso mogli pripisati in primerjati z dogajanjem okrog novega ameriškega predsednika. V četrtek, 23. marca 1933, so se delegati zadnjega sklica Weimarskega parlamenta zbrali v operni hiši Kroll, nasproti zoglenelih ruševin Reichstaga. Pod ogromnim nacističnim orlom, dramatično osvetljenim z razprtimi krili in svastiko v krempljih, je Hitler, oblečen v rjavo uniformo jurišnika, predstavil predlog "zakona za odpravo stiske ljudstva in rajha", s katerim je prevzel absolutno oblast. Proti zakonu so glasovali zgolj socialdemokrati.
Joseph Goebbels se je pozneje čudil, da je nacionalsocialistom uspelo z ustavnimi sredstvi v tako kratkem času in v celoti razgraditi federativno ustavno republiko. "Največja šala demokracije je," je pripomnil, "da svojim smrtnim sovražnikom daje sredstva za lastno uničenje."
Šala pač, ampak prebujenci so, tako takrat kot danes, pokazali, da nimajo nobenega smisla za humor.
P. S.: Le nekaj ur po tem, ko sem uredniku poslal članek, ki ga berete, je Facebook zaradi kršenja standardov odstranil mojo objavo, za kar sem Marku Zuckerbergu iskreno hvaležen. Daje mi upanje, da bomo svobodo govora uspeli ubraniti pred tistimi, ki si je ne zaslužijo.
