Sanja Verovnik
Človek vsak dan potrebuje od četrt do pol kilograma hrane in približno tri litre vode. Podihamo pa kar 15 kilogramov ali 14 tisoč litrov zraka na dan. Kako kakovosten je ta zrak? "Sodoben način življenja je tak, da več kot 90 odstotkov časa preživimo v zaprtih prostorih. V želji po energijski neodvisnosti in čim manjši porabi energije za ogrevanje gradimo zrakotesne hiše, kar pa s seboj prinese precej pasti, če v stavbe ni vgrajen prezračevalni sistem. Poskusite zadržati zrak eno, dve ali tri minute. Rešitev problema je, da vdihnete. Tudi hiša mora 'dihati', kot diha človek. Če v stavbi ni dobrega zraka, ga tudi človek v njej ne bo imel," opozori Milan Kuster iz podjetja Lunos. V stavbah z nezadostno kakovostjo zraka pa se lahko hitro pojavi cela paleta težav, ki jih strokovnjaki pripisujejo sindromu bolnih stavb: od migren, težav s koncentracijo, psihičnih tegob, padca imunskega sistema, dihalnih težav ... "Zato je pri tem, kako veliko zraka potrebujemo skozi dan, jasno, da je svež zrak bistven za naše zdravje. Kajti če ni stalne izmenjave zraka, strmo naraste vrednost CO2, zrak postane zasičen s strupi iz raznih materialov, ki jih imamo v domovih. Poleg tega je neizmenjan zrak nasičen z odvečno vlago in le še korak manjka do tega, da se v vogalih sobe pojavijo plesnivi madeži," doda Kuster.
Kako do prezračevanja v bloku?
Milan Kuster iz Lunosa pojasnjuje, da so v večstanovanjskih stavbah problemi s kakovostjo zraka približno enaki kot v hišah, včasih pa še večji. Notranja vlaga, ki jo proizvajajo stanovalci z običajnimi dnevnimi aktivnostmi (potenje, kuhanje, pranje, sušenje perila …), se v manjših kvadraturah oziroma kubaturah še bistveno bolj občuti. Hitreje pride do zametkov plesni, predvsem v stropnih vogalih kopalnic in sob na severni strani. Kako pa lahko rešimo problem prezračevanja v blokih in stavbah, na katerih ne sme biti vidnih posegov? "Rešitve obstajajo za vse vrste stavb, tudi za tiste, ki so pod spomeniškim varstvom, kjer ne smemo vrtati v fasado. V ta namen se uporabljajo posebne higrosenzibilne rešetke, ki se vgradijo v okenske okvirje in skrbijo za nemoteno prezračevanje," razkrije sogovornik.
Energetski prihranki
Kako torej poskrbeti, da bo kakovost zraka v stanovanju večja? Resda lahko prostore zračimo z odpiranjem oken, vendar na ta način v hladnem delu leta izgubljamo toploto, v vročih mesecih pa z zračenjem pregrevamo notranjost doma. Pri tem pa lahko nastane tudi več kot 60 odstotkov toplotnih izgub v stavbi. Poleg tega prezračevanje z odpiranjem oken, pa četudi zanj poskrbimo trikrat dnevno po več minut, običajno ne zadostuje. Rešitev je vgradnja prezračevalnega sistema. Miha Glavič iz podjetja E2E poudarja, da moramo pred odločitvijo, kakšen prezračevalni sistem bomo dali vgraditi v hišo ali stanovanje, vedeti naslednje: "Ločimo centralne in lokalne naprave, če jih je več, te tvorijo decentralni sistem. Pri centralnem sistemu je treba po celotnem stanovanju vgraditi prezračevalne cevi, medtem ko napravo z razdelilcema in dušilcema namestimo v ločen prostor. Lokalne naprave pa vgrajujemo v zunanje zidove. Vgradnja cevnega sistema tu ni potrebna in zato posledično omenjene naprave pogosteje srečujemo v blokih, razen če gre za novogradnjo." Glavič doda, da vedno predlaga prezračevalni sistem z rekuperacijo, torej z vračanjem energije. Ob tem omeni njegove prednosti: nižji stroški ogrevanja, neprestano svež zrak z dovolj kisika, ki izboljša zdravje stanovalcev, odvajanje slabega zraka, filtriranje oziroma odstranjevanje zdravju izjemno škodljivih nanodelcev in odvajanje odvečne vlage. Kot še pojasnjuje Glavič, ga lahko vgradimo tako v novogradnje kot v stare stavbe.
Decentralni sistem ima prednosti
Milan Kuster iz podjetja Lunos razloži, da je bil centralni sistem do leta 2010 edina možnost, saj drugega na tržišču ni bilo. "Mnogi lokalni prezračevalniki prezračujejo le en prostor, pa še tega ne v celoti, enote posameznih naprav med seboj niso povezane in ne komunicirajo. V razvitih državah zahodne Evrope se take enote ne uporabljajo več, saj so slabo učinkovite," pravi Kuster. Decentralni prezračevalni sistem je v letu 2017 že pomenil 75-odstotni delež vseh prezračevalnih sistemov, nadaljuje sogovornik. "Skoraj v celoti je izrinil centralni prezračevalni sistem zaradi številnih prednosti, kot so nižja cena, enostavnejša vgradnja, večja učinkovitost delovanja, manjši stroški porabe energije, možnost vgradnje v nove in tudi obstoječe objekte, možnost različnih kombinacij postavitve sistema, poleg tega ni potrebno čiščenje cevi ..."
Domen Gjuras iz podjetja Lunos pojasni, da decentralni prezračevalni sistem vse leto ohranja notranjo temperaturo prostora in skrbi za filtracijo zunanjega zraka, tako poleti kot pozimi. "S kontroliranim prezračevanjem 24 ur na dan poskrbimo za ustrezno izmenjavo filtriranega zraka v prostorih, tako da potrebe po odpiranju oken ne čutimo, saj je zrak v prostoru ob delovanju prezračevalnega sistema ves čas enake kakovosti. Prezračevalni sistem lahko upravljamo tudi tako, da čez noč v poletnih mesecih vpihujemo hladnejši zunanji zrak in na ta način ohladimo prostor na prijetno bivalno temperaturo, čez dan pa skrbimo, da poletna vročina ne vstopa v prostor. Pri ohlajanju prostora tako ne potrebujemo odprtih oken in dodatnih komarnikov na oknih."
Pozimi ogret zrak, poleti ohlajen
Prezračevalni sistemi omogočajo svež zrak, ki je pozimi ogret, medtem ko je poleti lahko tudi ohlajen, pojasni Miha Glavič iz podjetja E2E. Za svež zrak v napravi skrbita dva ventilatorja, za prenos toplote pa toplotni prenosnik. Na vprašanje, zakaj tega zlasti poleti ne moremo primerjati z odprtimi okni, sogovornik razloži: "Takoj ko poleti odpremo samo eno okno, se nam hitro začne izenačevati koncentracija vlage. Ker vlaga izredno hitro potuje po celi hiši, je posledica odpiranja dejstvo, da se notranja vlažnost izenači z zunanjo. Če je notranja vlažnost večja od idealne, imamo občutek, da je v stanovanju zelo vroče. Za dobro počutje poleti moramo znižati tako temperaturo kot tudi vlažnost. Temperaturo in vlažnost nižamo s klimatskimi napravami ali konvektorji, medtem ko s talnim hlajenjem vlage ne moremo znižati."
Kaj pa cvetni prah?
In kako je s filtriranjem smoga in cvetnega prahu? Miha Glavič iz podjetja E2E: "Smog in cvetni prah filtriramo s filtri F7 in F8. Odstrani se večji del teh delcev. Stoodstotnega zagotovila, da bi bilo odstranjeno prav vse, sicer ni, ker imajo prezračevalne naprave prešibke elektromotorje oziroma filtre, ki ne zadržijo vseh delcev." Sogovornik še opozori, da je stopnja filtracije odvisna od zunanjega zraka. "Če živite na območju, kjer je zrak bolj onesnažen, priporočamo nakup filtrov F7 in F8, ki odstranijo več delcev. Če živite na podeželju, kjer je zrak sorazmerno čist, je dovolj, da si v napravo vgradite klasične G4-filtre." Domen Gjuras iz podjetja Lunos poudari, da so najpomembnejši sestavni del prezračevalnega sistema, ki ga ponujajo, prav filtri za cvetni prah, zaradi katerih lahko alergiki v svojem domu zadihajo s polnimi pljuči. "Sestavljajo jih najkakovostnejši filtri, ki filtrirajo 90 odstotkov prašnih mikrodelcev, kot so cvetni prah, zunanji prah, smog in cigaretni dim."
