Okoljska aktivistka Greta Thunberg je spremenila svet. Njenemu trmastemu opozarjanju na podnebne spremembe je končno prisluhnilo veliko svetovnih voditeljev. Sprejeta je zaveza, da se neto emisije toplogrednih plinov zmanjšajo za vsaj 55 odstotkov do leta 2030, do leta 2050 pa se doseže podnebna nevtralnost. Zavedati se moramo, da smo vsi mi odgovorni za to, da zmanjšamo emisije toplogrednih plinov. Ne nekdo drug nekje drugje. Za drastično zmanjšanje emisij bo moral vsak sam zmanjšati svojo rabo energije, znižati svoj ogljični odtis. Na vseh področjih: v stavbah, v prometu, pri nakupovalnih navadah, v prehrani, v turizmu … Naučiti se bomo morali bolje živeti ob manjši rabi energije in ob manjših stroških.
Romantično razvrščanje
Toplotnoizolacijski materiali so romantično razvrščeni na naravne, mineralne in sintetične, kot da so naravni najprimernejši, kar ni res. Med vsemi toplotnoizolacijskimi kontaktnimi fasadnimi sistemi ima najmanjši ogljični odtis fasada iz stiropora, iz umetne snovi! To dokazuje študija nemške zvezne fundacije za okolje (Deutsche Bundesstiftung Umwelt), ki obravnava izolacijske materiale za posamezne konstrukcijske sklope in področja uporabe z vidika proizvodnje, rabe, metodologije LCA, odstranjevanja izolacijskih materialov in celovite ocene alternativnih izolacijskih materialov. Najpomembnejših je teh pet meril ocenjevanja: toplogredni učinek, raba neobnovljive energije, potencial zakisljevanja, potencial evtrofikacije in emisija prašnih delcev PM2.5. Po vseh petih merilih je stiropor najprimernejši.
Sončna elektrarna na strehi lahko proizvede več elektrike, kot je potrebno za delovanje stavbe, obratovanje vseh hišnih električnih aparatov in napajanje e-avtomobila. Zakaj bi bila stavba strošek, če lahko ustvarja dohodek?
Smeri sodobne gradnje
Sodobna stavba je skoraj ničenergijska stavba (sNES). Takšna potrebuje zelo malo energije za delovanje, pri čemer je ta energija v veliki meri proizvedena iz obnovljivih virov na ali ob stavbi. Merilo sNES velja za novogradnje in prenove. Najlepše pa je, da sodobna stavba omogoča kakovostnejše in bolj zdravo bivanje ob nižji ceni in manjši rabi energije. Sodobne sNES so grajene brez toplotnih mostov tako, da toplotni ovoj neprekinjeno objema stavbo z vseh šestih strani; vsi preboji za okna, vrata in inštalacije so zrakotesni, brez toplotnih mostov; okna so senčena; prezračevalne toplotne izgube so zmanjšane z vračanjem toplote odpadnega zraka. Skratka: dobra toplotna zaščita in zrakotesnost, hkrati pa zadostno prezračevanje z vračanjem toplote. Prezračevanje je ključno za zagotavljanje zdravih in udobnih bivalnih razmer! Jasno je treba povedati, da sNES niso vesoljske kapsule niti podmornice, temveč so stavbe, ki omogočajo zdravo in udobno bivanje po dostopni ceni, ob majhni rabi energije. Ko vreme dopušča, se zunanjost zlije z notranjostjo skozi odprta okna, ob mrazu ali vročini pa ju toplotni ovoj loči.
Sodobne, energijsko učinkovite stavbe so tesne, ni ventilacijskih toplotnih izgub. V takih stavbah je nujno prezračevati mehansko, centralno, etažno ali lokalno, z vračanjem toplote.
Energijska učinkovitost in koliko nas k temu spodbuja država
Potratna raba energije po nepotrebnem bremeni okolje in suši denarnico. Zlasti v stavbah in v prometu je možno krepko zmanjšati rabo energije, recimo na desetino sedanje rabe. Povečanje energijske učinkovitosti oziroma zmanjšanje rabe energije se začne s pravilnim načrtovanjem. V stavbah to pomeni toplotni ovoj brez toplotnih mostov, energijsko učinkovita zasteklitev in senčenje, prezračevanje z vračanjem energije, učinkovit ogrevalni sistemi … V osebnem prometu je možno ta cilj doseči s spremembo mobilnih navad, rabo učinkovitega javnega prometa pa tudi z rabo varčnih električnih avtomobilov. Država preko Eko sklada spodbuja uvedbo ukrepov za zmanjšanje rabe energije, povečanje kakovosti bivanja in nižanje stroškov. Uporabite spodbude. S spremembo svojih bivalnih navad, brez stroškov, lahko zmanjšate rabo energije za 20 odstotkov. Okolje in denarnica vam bosta hvaležna.
Nova okna ali raje obnova starih?
V starejših stavbah je morda primernejša obnova oken kot zamenjava. Stara, dobro ohranjena okna je možno posodobiti z vgradnjo toplotnozaščitnih izolacijskih stekel, zatesnitvijo reg, z novim opleskom in s popravilom okovja. Razlika med zamenjavo ali posodobitvijo je ogromna, tako finančno kot uporabno. Ocenjeni strošek posodobitve oken je vsaj pol nižji od stroška zamenjave.
Samooskrba
Samooskrba s sončno energijo je proizvodnja lastne elektrike s sončno elektrarno, za lastno rabo. Energijsko učinkovita stavba, ki jo ogreva toplota okolice s toplotno črpalko in ki ima urejeno samooskrbo, lahko letno porabi manj energije, kot jo proizvede lastna elektrarna. Po vgradnji primerne sončne elektrarne v samooskrbi postane stavba ničenergijska ali plus energijska. Energijo za ogrevanje, prezračevanje, hlajenje, toplo vodo, gospodinjske aparate, kuhanje in napajanje e-avtomobila, skratka vso potrebno energijo gospodinjstva, lahko proizvede sončna elektrarna na strehi, nadstrešnici ali fasadi, presežki elektrike pa so oddani v omrežje.
Izbira materialov za sodobno gradnjo
Sodobna gradnja je trajnostna. Stavbe pomembno vplivajo na zdravje, počutje in varnost stanovalcev, saj ti preživijo v njih skoraj 90 odstotkov svojega časa. Trajnostna gradnja je eno najučinkovitejših sredstev za izboljšanje bivanja in varovanje okolja. Trajnostnost pomeni zadoščanje današnjim potrebam, ne da bi pri tem ogrozili zmožnost prihodnjih generacij za zadoščanje njihovim potrebam (OZN, 1987). Skozi to definicijo je trajnostna gradnja mnogo več kot eko ali bio gradnja. Za popolno ocenjevanje je treba vrednotiti tudi tehnično kakovost, procesno kakovost in kakovost lokacije. Lastnosti stavbe je treba načrtovati, graditi in ocenjevati po merilih, ki so medsebojno odvisna, zato je nujno potrebna celostna ocena trajnostne gradnje. Graditeljem je v pomoč smernica za trajnostno gradnjo, brezplačno dosegljiva na spletu.
Naravni in trajnostni materiali
Neuki kupci si napačno razlagajo pojem "naravna gradnja". Tradicionalne naravne gradbene materiale (zemlja, opeka, les, kamen, slama, apno) dopolnjujejo umetno proizvedeni materiali (beton, kovina, umetne snovi, steklo). Množica gradiv ima oznako bio, eko, naravno ali zdravo, brez pojasnila ali dokazila, kaj te oznake pomenijo. Potrošniki so s takimi oznakami pogosto zavedeni. Ni nujno, da so naravni proizvodi okolju in uporabnikom prijaznejši od umetnih, nasprotno, nekateri naravni materiali so nevarni - pomislite samo na azbest.
Temperaturno ugodje in zračna vlažnost
V stanovanjskih prostorih je priporočljiva relativna vlažnost zraka od 40 do 60 %, kar zmanjšuje rast alergenih in patogenih organizmov. Občutena temperatura naj bo pozimi od 19 do 23 °C, poleti do 26 ºC. Koncentracija CO2 naj bo pod 1000 ppm, med epidemijo pod 800 ppm.
Kako je s stavbnim pohištvom
Sodobna okna so tako drugačna od tradicionalnih, da jih družita le ime in osnovni namen, pogled v zunanjost. Okna povezujejo notranji prostor z zunanjim, zagotavljajo toplotno, sončno, zvočno in protivlomno zaščito ter dovajajo dnevno svetlobo in toploto v prostor. Ob izbiri oken je treba pretehtati vse lastnosti, ne le število šip. Optimalne lastnosti oken je treba prilagoditi lokaciji stavbe in usmerjenosti oken. Tista na jugu ali ob prometni cesti naj bodo drugačna od oken na severu ali ob mirnem vrtu. Ob zamenjavi oken lastniki pozabijo vgraditi mehansko prezračevanje. Posledice so pričakovane - manjša raba energije in slabše bivalne razmere. Po zatesnitvi stanovanj se pojavita vlaga in plesen, oboje kaže na neprimernost pavšalne menjave oken.
Pri skoraj ničenergijski stavbi so vsi preboji za okna, vrata in inštalacije zrakotesni, brez toplotnih mostov, okna pa so senčena.
Naravna svetloba
Dnevna svetloba pripomore k zdravemu bivanju in udobnemu počutju v bivalnih prostorih. Nenehno se spreminja, po barvi in jakosti, zjutraj prevladujejo modrikasti odtenki, zvečer pa rdečkasti. Dinamika dnevne svetlobe poganja človeško biološko uro, zato je pomembno, da smo tudi v zaprtih prostorih čim bolj izpostavljeni dnevni svetlobi in se prilagajamo njenemu ritmu. Nasvet za zdravje je preprost: čim več dnevne svetlobe v stanovanjih, poleg tega pa vsak dan, poleti in pozimi, pol ure sončenja.
Prezračevanje v sodobnem domu
Prezračevanje je temelj zdravja. Sodobne, energijsko učinkovite stavbe so tesne, ni ventilacijskih toplotnih izgub. V takih stavbah je nujno prezračevati mehansko, centralno, etažno ali lokalno, z vračanjem toplote. Prezračevanje z odpiranjem oken izniči vso skrb za doseganje energijske učinkovitosti in ni skladno s sodobno gradnjo. Svetujemo merjenje lastnosti notranjega zraka, vsaj temperature, vlage in deleža ogljikovega dioksida. Te preproste meritve pomagajo vzdrževati kakovostne bivalne razmere. Sodobne prezračevalne naprave dovajajo svež zrak, odstranjujejo onesnažila in zagotavljajo zdrave pogoje za bivanje v prostorih. Primerne so zgolj naprave, ki imajo ločene dovodne in odvodne kanale. Dvosmerno delujoče naprave z izmenjujočim delovanjem niso primerne z zdravstvenega vidika in jih je treba med epidemijo izključiti. Prezračevalne naprave z vračanjem toplote so energijsko učinkovitejše kot tiste brez vračanja toplote, obojne pa lahko zagotavljajo kakovostno in zdravo bivalno okolje. Prezračevati je možno skozi okna, vendar pravilno. Vsaki dve uri po pet minut je treba na stežaj odpreti vsa okna in notranja vrata, da se vzpostavi prepih po celem stanovanju. Bi šlo?