Sodobna gradnja je v zadnjih letih dosegla izjemen napredek na področju energetske učinkovitosti, na zelo visokem nivoju pa je tudi potresna varnost. Tako zagotavlja Nataša Teraž Krois, vodja razvoja in trajnosti v podjetju Lumar. Svoje besede utemelji z dejstvom, da so se pravila za projektiranje na tem področju v zadnjih letih zelo zaostrila. "Zaradi vse večjega izpostavljanja podnebne krize in zahtev po zmanjšanju porabe energije za ogrevanje se danes veliko več govori o energetski učinkovitosti, vendar to ne pomeni, da se na vse drugo pozablja. Tako tudi v dokumentih in načrtih, ki se pripravljajo za sanacijo obstoječega fonda, pomembno komponento predstavlja potresna varnost in ne le energetska sanacija z vidika zmanjšanja rabe energije," pojasni Kroisova.
So pritlične hiše bolj varne?
V Lumarju pravijo, da je težko oceniti, ali so pritlične hiše bolj varne ob potresnih sunkih kot nadstropne. Menijo namreč, da so vsi novodobni objekti predvsem zaradi strogih evropskih pravil potresno varni. “Dejstvo pa je,” še pravijo pri Lumarju, da se pri pritličnih hišah zaradi manjše teže in nižje višine razvijajo manjše potresne sile.
Da na splošno etažnost objekta ne predstavlja večje nevarnosti za potres, menijo v podjetju Marles, saj se obremenitve v statičnem in dinamični preračunu izvajajo skladno z veljavnimi evrokodi. “Tudi večetažni objekti so potresno varni,” pravijo v Marlesu.
Večina stavb, ki so bile grajene pred rušilnim potresom z magnitudo 6,1 leta 1963 v Skopju, so zelo potresno nevarne, saj takratni standardi niso vsebovali ustreznih zahtev za preverjanje horizontalne stabilnosti objekta, pa opozori Marlesov vodja razvoja Željko Vene. Po njegovih besedah so "potresno najbolj ogroženi stari, dotrajani, slabo vzdrževani objekti in tisti, zgrajeni med drugo svetovno vojno in letom 1964, ko smo v Jugoslaviji dobili prve, sicer primitivne predpise za potresno odporno gradnjo". Z vidika današnje stopnje razvoja protipotresne gradnje in dojemanja potresne varnosti vemo, nadaljuje Vene, da ti predpisi še zdaleč niso zagotavljali ustrezne ravni varnosti. Velik napredek v zagotavljanju varnosti pa so pomenili predpisi, ki so začeli veljati leta 1981, še toliko bolj pa sodobni standardi, imenovani evrokodi, ki so obvezni za uporabo od leta 2008, pojasni sogovornik iz Marlesa.
Evrokodi določajo varnost
Sodobne novogradnje imajo zelo visoke zahteve s področja potresne varnosti in tudi energetske učinkovitosti in to velja za vse novogradnje, neodvisno od načina gradnje, poudari Nataša Teraž Krois iz Lumarja. Omenjene zahteve so, kot pravi, definirane znotraj pravil za projektiranje, tako imenovanih evrokodov, ki definirajo gradbene zahteve glede na potresno cono in druge vhodne parametre. "Potresna varnost se preračunava znotraj statičnega izračuna oziroma gradbenih konstrukcij. Elementi, ki generalno prenašajo potresne obtežbe, so stene, tako notranje kot zunanje," pojasni Kroisova, hkrati pa opozori, da je z določenimi gradbenimi materiali in načinom gradnje zahteve s področja potresne varnosti lažje dosegati. Po njenih besedah ima denimo lesena montažna gradnja določene prednosti v primerjavi z drugimi materiali: "Zaradi manjše mase lesene konstrukcije, ta je tri- do štirikrat lažja od konstrukcije zidane hiše, razvijejo manjšo potresno silo."
Les pa je tudi relativno dobro duktilen material, še pove Kroisova, kar pomeni, da je sposoben prenesti večje deformacije brez loma. "To pa so tudi razlogi, da montažne hiše tudi ob večjih potresnih sunkih ostanejo manj poškodovane, predvsem pa jih je preprosteje sanirati," pravi sogovornica. Da je lahko lesena gradnja tudi izjemno trajnostna in potresno varna, je že dolgo poznano dejstvo, opozarjajo v podjetju Marles. Kot pojasni Željko Vene, ima les namreč odlične mehanske lastnosti in majhno specifično težo. "Tako so trdne lesene konstrukcije znali graditi že pred tisoč leti," pravijo v Marlesu, kot primer takšne gradnje pa omenijo devetnadstropni leseni objekt, pagodo Sakyamuni v templju Fogong, visok 67,3 metra, ki je bil zgrajen leta 1056 in stoji še danes kljub dvanajstim zabeleženim potresom na območju, kjer stoji, v okrožju Ying na Kitajskem.
Zidane hiše ščitijo protipotresne vezi
Manjšo potresno silo pa po besedah Miloša Kmetiča iz podjetja Xella razvije tudi porobeton, in sicer tudi zaradi svoje "lahkotnosti". "Sile, ki se ob potresu razvijajo na določeni stavbi, so poleg pospeška, ki ga generirajo tresljaji, odvisne tudi od teže objekta," razloži Kmetič, ki pravi, da so v podjetju pred leti prav na temo potresne odpornosti porobetona na potresne sunke na Zavodu za gradbeništvo delali naredili obsežno študijo, s katero so dokazali, da lahko sistem gradnje z dodatnimi elementi (vogalniki, U- in L-elementi, prekladami) odlično prenese tudi močnejše potrese.
Nove zidane stavbe imajo na vogalih protipotresne vezi. To so armiranobetonski vogali, ki pri ciklični obremenitvi preprečujejo, da bi se zidovi razklenili oziroma bi vogal razpadel. Ti vogali so potem povezani še s ploščami. Te navpične in vodoravne vezi pri stavbi si lahko predstavljamo kot košaro, ki skupaj drži strukturo zidov. Poleg tega, da je stavba dobro povezana, mora imeti dovolj nosilnih elementov tako v eni smeri kot v drugi. Pri enostanovanjskih zidanih hišah so to običajno nosilni zidovi iz zidakov, pri večnadstropnih, ki so pri nas večinoma armiranobetonske, pa armiranobetonske stene in okvirji.
Ne samo material, temveč tudi izvedba
Željko Vene poudari, da je osnova varne protipotresne gradnje "statično dinamični izračun s podatki o potresnih obtežbah točno za lokacijo, na kateri bo stal objekt. Sledi izdelava nosilnih sten, ki bodo prevzemale potresno ali vetrno obremenitev. V statičnem izračunu so glede na potresno obremenitev točno določena vezna sredstva in sidra za pritrditev objekta na betonsko ploščo," pojasni Vene.
Ob potresu v Posočju zgolj razpoke
“Izkušnje s potresi imajo danes bolj ali manj vsi kupci naših hiš,” pravijo v podjetju Lumar, “saj smo bili priča že kar nekaj potresom različnih stopenj, ki smo jih čutili po vseh koncih Slovenije.”
V Marlesu povedo, da potres v Posočju leta 2004 z magnitudo 4,9 na montažnih lesenih objektih ni povzročil nobenih konstruktivnih poškodb. “V večini primerov so lastniki morali izvesti slikopleskarska dela, saj so se lepotne poškodbe pojavile kot lasaste razpoke na stičišču stene in stropa,” dodajo.
Nataša Teraž Krois pa opozori, da podobno kot pri drugih stvareh, tudi pri potresni varnosti ne moremo ocenjevati zgolj ustreznosti konstrukcijskega materiala, ampak je treba analizirati celoto zgradbe in predvsem kakovost izvedbe. Kot pravi Kroisova, na koncu s pravilno in kakovostno izvedbo projektiranih zahtev dosežemo zahtevano potresno varnost. Tako je denimo pomembno, opozori sogovornica, da so obložne plošče pravilno pritrjene na leseno konstrukcijo. "Potresna varnost je del mehanske odpornosti in stabilnosti, kar je ena bistvenih zahtev za vsak objekt, izpolnjevanje le-teh pa je osnova za pridobitev evropskega tehničnega soglasja," doda Lumarjeva strokovnjakinja.
