Sanja Verovnik
Tudi v Sloveniji so naravne katastrofe - poplave, potresi, plazovi in požari - vse bolj pogoste, ne glede na letni čas. Povzročijo lahko veliko škode, ki jo je treba odpraviti. Še zlasti, ko gre za zgradbe. Da se je obnove teh po poplavi ali sproženju zemeljskega plazu treba lotiti preudarno, predvsem pa je treba pravočasno ukrepati, opozarja Goran Gomboši, tehnični svetovalec v podjetju Murexin. "S pravočasno sanacijo preprečimo dodatne in večje poškodbe na objektu," zagotavlja Gomboši. Kot pravi, je na območjih s poplavno ogroženostjo ali možnostjo sprožanja plazov verjetnost za vnovični pojav naravne katastrofe večji. Zato lahko že prej ukrepamo in objekte zaščitimo pred najhujšim.
Gomboši je mnenja, da bi morali v prihodnje pri načrtovanju novih zgradb posvetiti večjo pozornost njihovi zaščiti pred poplavami in drugimi naravnimi nesrečami. "Že pri prostorskem načrtovanju bi bilo treba upoštevati, da poplavna in plazovita območja niso primerna za poselitve ljudi, hkrati pa bi bilo dobro tam, kjer so naselja, pravočasno izvesti nujne ukrepe proti poplavam in sproženju plazov. Z njimi bi zaščitili obstoječe stavbe in zemljišča, namenjena za pozidave, ki so postale ogrožene zaradi spremenjenih klimatskih razmer," opozarja sogovornik.
Previdno z izbiro materialov
Pri sanaciji stavb, ki so bodisi bile poplavljene bodisi so jih poškodovali plazovi, bi bilo treba posvetiti posebno pozornost tudi pravilni izbiri ustreznih materialov in postopkov izvedbe sanacije, da bi čim bolj zmanjšali nastalo škodo. "Kot vedno tudi tu velja, da se je treba sanacije lotiti načrtno in strokovno, sicer nas utegnejo na koncu navidezni prihranki drago stati," izpostavi Gomboši.
Poplave lahko omilijo že protipoplavne vreče
Vsi se moramo zavedati, kaj predstavljajo poplave, ne samo za konstrukcijo objekta, v katerem živimo, ampak tudi za celotno območje, za živali, naravo, cestno in vodovodno infrastrukturo ..., poudarja Gomboši, hkrati pa opozori, da je težko predvidevati razsežnost poplav, četudi se ponavljajo. "Zagotovo pa lahko trdim, da lahko ob vseh naslednjih poplavah pričakujemo bistveno manjše posege in stroške sanacije, če je bila sanacija zgradbe že ob prvi naravni nesreči izvedena pravilno in strokovno," je nedvoumen sogovornik, ki je prepričan, da lahko za varnost zgradbe delno poskrbimo tudi sami.
Za manjši vdor vode v objekt v primeru poplav bomo veliko naredili z ustrezno zaščito zunanjih sten. Natančneje, škoda v poplavah bo manjša s protipoplavnimi AB-zidovi, prav tako so določena preventiva s peskom napolnjene protipoplavne vreče, ki jih je dobro hraniti doma, zavarovale bodo vsaj vhodna vrata, našteva sogovornik iz Murexina. "Svoje naredi tudi skrbno in redno čiščenje ter poglobitev odvodnih jarkov, strug rek in potokov."
Sistemsko reševanje objektov
Ko se poplave zgodijo in z njimi škoda na objektih, se moramo reševanja težav v poplavljenih objektih, zasičenih z vlago, lotiti sistemsko, saj gre pogosto za kompleksno sobivanje različnih vzrokov, ki so privedli do končne slike škode, opozarja sogovornik. "Kapilarna vlaga namreč ni edina vrsta vlage, ki lahko prodre v objekt in nam povzroči težave. Tukaj so tudi površinske vode, ki navlažijo konstrukcijo objekta ob poplavah, povzročijo poškodbe na inštalacijah in podobno. Pred sanacijo moramo zato objekt pregledati z vseh zornih kotov, da ugotovimo vse vzroke navlaževanja. Eden prvih ukrepov je pregled funkcije odvajanja meteorne in talne vode od objekta. Že tako enostavna stvar, kot je zamašeni žleb na strehi, nam lahko povzroči zamakanje fasade. Podobno težavo imamo, če objekt nima funkcionalnega drenažnega sistema, ki bi odvedel meteorne in talne vode stran od temeljev. Najprej se torej problematiki posvetimo s tega vidika.
Ko ugotovimo vzroke zamakanja, preverimo nastalo škodo. To ugotovimo z merjenjem vlage v zidu in z ugotavljanjem višine dviga vlage po konstrukciji zida. Ni namreč vseeno, kakšen odstotek vlage imamo v zidu in do katere višine se je ta uspela dvigniti ter kako so navlaženi tlaki. Glede na resnost poškodb se odločimo za način sanacije."
Prekinitev kapilarnega dviga
Pri močno navlaženih objektih je po besedah Gorana Gombošija edini pravilni način sanacije kombinacija prekinitve kapilarnega dviga in vgradnja sanirnega sušilnega ometa. Pri objektih z nižjo stopnjo navlaženosti pa lahko problem kapilarne vlage reši že sanirni omet, ki pa mora imeti posebne lastnosti za učinkovito in dolgotrajno delovanje ter naj bo primeren predvsem za sanacijo posledic po poplavah, kjer je bila konstrukcija hipno in kratko obdobje izpostavljena vlagi oziroma navlaženju.
Izkušnje iz preteklosti
Kot primer dobre prakse reševanja objektov po poplavah Goran Gomboši iz Murexina izpostavi kar nekaj objektov, ki so bili pred leti zaradi podobnih težav že strokovno sanirani: “Z izbiro in vgradnjo pravih materialov in po predhodno opravljenih ogledih, posvetovanjih, pripravi načrta sanacije in sedaj, ko so bili ponovno izpostavljeni poplavam, in to v precej večjem obsegu kot pred leti, se je izkazalo, da dobro funkcionirajo. Objekti so jo odnesli brez posledic in poškodb na ovoju zgradbe in v notranjosti objekta. Treba jih je bilo le očistiti in površine dezinficirati.” Pri tovrstnih sanacijah ni treba hiteti in sanirati nekaj na hitro ter nestrokovno z izbiro nepravilnih materialov, kajti s tem lahko povzročimo dodatno škodo na objektu, je prepričan sogovornik.
Največjo škodo povzročata vlaga in sol
Poplave in izlitje meteorne vode so za konstrukcijo največji strup, še nadaljuje Goran Gomboši, saj vemo, da so tako vsi gradbeni elementi (zidovi, ometi, estrihi ...) kot tudi notranja oprema močno higroskopni in se pri stiku z vodo maksimalno nasičijo. Dobro se je zavedati, da so ometi po silovitih poplavah prepojeni z najrazličnejšimi snovmi, denimo s fekalijami, blatom in drugimi organskimi primesmi, ki so prodrle v globino ometa in tlaka. Kljub hitremu prisilnemu izsuševanju se smradu in soli ne rešimo zlahka, zatrjuje sogovornik.
Sanaciji je treba posvetiti posebno pozornost. "Poplavljeno zgradbo je treba obnoviti do stanja pred nesrečo ali ji zagotoviti še boljše stanje. Težava pri poplavah ni samo voda, ki zalije kleti, ampak tudi soli, ki so prisotne v vodi in prodrejo v gradbene materiale, te pa povzročajo največ težav. Vlaga in soli neposredno ali posredno vplivajo na degradacijo skoraj vseh vrst materialov in konstrukcij. Vzroke za to je treba iskati predvsem v specifičnosti posameznega objekta, podcenjevanju obstoječe vlage in soli v zidovih, tlakih in ometih ter neustrezno izbranih materialih in postopkih sanacij. Soli se namreč odlagajo na ometanih površinah in povzročajo razkroj ometov."
V vlažnih stavbah porabimo več za ogrevanje
Zaradi prekomerne vlage se temperatura zidov bistveno zmanjša, opozori Gomboši, zato predvsem v zimskem času porabimo za gretje vlažnih prostorov 30 odstotkov več energije kot za gretje suhih prostorov. Vsekakor pa so tudi stanovanja ali hiše s tovrstno trdovratno in škodljivo spremljevalko manj vredna. Poleg škodljivega delovanja vlage na gradbeno konstrukcijo ima tudi povečana vlaga v steni ali zraku negativne učinke na naše zdravje: "Še posebej je nevarna plesen za ljudi, ki imajo oslabljen imunski sistem. Tudi ljudje z alergijami ne bi smeli prav dolgo premišljevati, ali naj plesen odstranijo ali ne, saj lahko zbolijo za astmo ali senenim nahodom," razlaga Gomboši.
