Sanja Verovnik
Spomin na avgustovske poplave je še svež. Posledice so bile namreč katastrofalne. Številnim prebivalcem je na Savinjskem in Koroškem poplavilo ali celo odneslo hiše in drugo premoženje, plazovi so ogrožali stanovalce tudi na Štajerskem. In medtem ko tisti najbolj prizadeti v poplavah čakajo na odločitev vlade in občin, ali jih utegnejo zaradi ogroženosti območja morebiti celo preseliti, so se drugi že lotili obnove svojih domov, nekaj pa jih na sanacijo še vedno čaka.
Ali je odločitev slednjih, da se poškodovane stavbe čez zimo pustijo sušiti in se sanacije lotijo šele na pomlad, pravilna, smo se pogovarjali s Patricjem Božičem, energetskim svetovalcem mreže ENSVET.
"Pravo vprašanje ni zgolj, koliko časa je treba nameniti sušenju objekta po poplavah, ampak se je treba najprej vprašati, kakšno je stanje poplavljenih delov stavbe," nas opozori sogovornik. Čas sušenja konstrukcijskih in drugih elementov je namreč po njegovih besedah odvisen od več faktorjev, ki so odvisni od izpostavljenosti in višine poplavne vode, kar vpliva na namočenost oziroma nasičenost delov stavbe z vlago oziroma vodo. "Treba je torej upoštevati, kako dolgo je bila stavba izpostavljena poplavni vodi, kot tudi nivo, ki ga je voda dosegla v določeni stavbi, ter iz kakšnega materiala so konstrukcijski in drugi deli, npr. so zidov opečnati, betonski, kamniti, ali so finalni tlaki obloženi z lesom, keramiko ... Bolj ko so poplavni deli stavbe nasičeni z vlago, dlje časa bo trajalo sušenje. Pri določenih materialih, kot so mavčno-kartonske plošče ali toplotnoizolacijski materiali, sušenje ni mogoče, zato jih je treba odstraniti in zamenjati z novimi," opozarja.
Sprotno spremljanje stanja in meritev vlage
Božič kot opcijo, če poznamo, kakšni materiali so bili vgrajeni, predlaga tudi računski pristop. Z njegovo pomočjo dobimo potrebno informacijo, kdaj je najbolje začeti sanacijo po poplavi. Vendar je po mnenju energetskega svetovalca veliko primerneje sproti spremljati stanje stavbe - meriti vlago v stenah in tlakih. "Da je objekt pripravljen za sanacijo, mora biti vlaga v zidovih in ometih pod vrednostjo petih odstotkov, v tlakih pred vgradnjo novih finalnih podov pa največ tri odstotke. Strokovnjaki, ki se ukvarjajo z meritvami, vam lahko svetujejo za posamezne materiale," svetuje Božič.
Prav tako opozori, da naj bo popoplavna sanacija poškodovanih stavb premišljeno načrtovana in vodena, na to so že večkrat opozarjali za to usposobljeni strokovnjaki. Kaj to pomeni? "Najprej je treba ugotoviti dejansko stanje stavbe oziroma nosilne konstrukcije in nato popisati elemente, ki jih je smiselno ohraniti. Vse to bo vplivalo tako na sušenje namočenih delov stavbe kot tudi na odločitev za načina sanacije," pojasni Božič in nadaljuje: "Okvirno rečeno, je treba odstraniti vse namočene in poškodovane materiale oziroma sloje, npr. omete, finalne tlake (parket, tapison), mavčno-kartonske plošče, toplotnoizolacijske materiale. Pri tlakih in tudi pri obodnih stenah je treba odstraniti toplotnoizolacijske obloge iz steklene ali kamene volne, ki se ob dolgotrajnem stiku z vodo močno napijejo in deformirajo. To posebej velja za stene montažnih stavb, zlasti če gre za vpihano izolacijo iz celuloznih vlaken."
Ko imamo popoln pregled stanja, se lotimo sanacije
Z globinskimi sondami lahko preverimo stopnjo navlaženosti namočenih delov stavbe. Površinske poškodbe oziroma razpoke na zidovih pa so lahko prvi znak večjih poškodb, npr. zaradi spodjedanja temeljev ali poškodb delov zunanjih zidov, ki so posledica hudourniških poplav, kjer večji kamni ali kosi drevja poškodujejo stavbo. Možna vzroka sta še slaba kakovosti ali propadanje materiala zaradi prekomerne prisotnosti soli, sloji se luščijo oziroma razpadajo, npr. opeka, našteva energetski svetovalec. Podobno velja tudi za omet, ki se pod prsti ne sme drobiti. To vse velja seveda za objekte, kjer ni bila prizadeta statična trdnost (premiki in izpodjedanje temeljev, udornine) in niso bili poškodovani zaradi nanosov drugih elementov (plavajočih naplavin ...). "Šele ko imamo popoln pregled stanja in smo odstranili poškodovane dele stavbe in je vsebnost vlage v teh elementih odstranjena oziroma smo jih primerno izsušili, lahko začnemo z vgradnjo novih zaključnih slojev, vse to pa izvedemo po pravilih stroke," razmišlja Božič.
Kdo pa je pravi naslov za nasvet in pomoč pri sanaciji stavb, poškodovanih v poplavah, še vprašamo energetskega svetovalca. Po njegovih besedah sta pri enostavnejših primerih zagotovo prva naslova civilna zaščita in gasilci. Po obvladanju razmer pa sledi priprava dokumentacije in prijava škode pri zavarovalnici, v nekaterih primerih je potrebna cenitev stanja. Pri enostavnih primerih bo večinoma zadostoval osnovni pregled stanja in sušenje namočenih delov stavbe. V teh primerih večji sanacijski posegi niso potrebni oziroma jih izvedemo le v manjšem obsegu. "V primerih z nekoliko večjim obsegom škode ali večdnevno poplavljenostjo in s tem nasičenostjo nosilnih in drugih delov stavbe z vlago, je smiselno vključiti v pregled strokovnjake za to področje, lahko so to statiki in arhitekti, ki znajo oceniti stanje konstrukcije, stopnjo namočenosti elementov ter predvideti obseg sanacije in grobo oceniti stroške," svetuje Božič. Poudari, da so lastnikom poškodovanih objektov za svetovanje v zvezi s sanacijo poplavljenih objektov na voljo tudi svetovalci mreže ENSVET, ki delujejo pod okriljem Eko sklada. "Podali jim bomo osnove informacije o tem, kako ukrepati in na kaj naj bodo pozorni pri sanaciji poplavljenih stavb. Ko se pojavijo zahtevnejši primeri, ki potrebujejo poglobljeni inženirski pristop, lastnikom pomagamo tudi tako, da jim glede na pridobljene podatke razložimo, katere vrste usposobljenih strokovnjakov potrebujejo za uspešno izvedbo sanacije.
Reševanje najbolj kompleksnih primerov
Hkrati pa Božič poudarja, da je za najbolj kompleksne primere in večjo škodo vlada ustanovila tudi delovno skupino za koordinacijo obnove po poplavah. "Ustanovljene so bile tehnične pisarne, ki s svetovanjem ter strokovno in tehnično pomočjo pri obnovi poškodovanih hiš in objektov prispevajo k hitrejši obnovi in usklajujejo izvajanje med posameznimi nosilci ukrepov. Pri oblikovanju ukrepov na področju obnove po naravnih nesrečah ter razvijanju odpornosti na nesreče vladi svetuje Svet za obnovo. Končni ukrepi še niso sprejeti, saj se še zbirajo podatki, je pa najbolje, da lastniki poškodovanih objektov preverijo pri zato odgovornih organih. Za financiranje izvedbe ukrepov je tudi sprejet sklad za obnovo in razvoj ter spremljajočih preventivnih ukrepov, povezanih s poplavami in plazovi."
Prav tako še opozori sogovornik, je Eko sklad za fizične osebe z bančnimi kreditnimi pogodbami, ki so utrpele poplave ali zemeljske plazove, omogočil odlog odplačila obveznosti po sklenjenih kreditnih pogodbah oziroma moratorij na odplačilo kredita, sicer pod nekaterimi pogoji. "V vlogi morajo lastniki nasveti dejstva in okoliščine ter po potrebi dodati ustrezna dokazila, da zaradi okoliščin, povezanih s posledicami poplav oziroma plazov, začasno ne morejo zagotavljati poplačila obveznosti. Vlogo lahko posredujejo neposredno na Banko Intesa Sanpaolo info@intesasanpaolobank.si ali osebno v katero od poslovalnic po Sloveniji," še sklene.
