V Sloveniji se včasih niti ne zavedamo, kakšen privilegij uživamo, ker imamo dovolj pitne vode. Vsekakor pa bi se morali zavedati, da skrb za čisto vodo ni zgolj naloga javnih komunalnih podjetij, temveč se začne pri vsakem posamezniku. Prav vsakdo izmed nas bi se moral varčno obnašati že pri porabi vode - od umivanja zob, prhanja do splakovanja stranišča - in pri tem razmišljati tudi o ravnanju z njo. Stanovalci v blokih na to morda nimajo tolikšnega vpliva kot prebivalci v individualnih hišah. V krajih, ki imajo urejeno javno kanalizacijo, morajo lastniki svoje stanovanjske objekte obvezno priključiti na kanalizacijski sistem. To določa Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode. Priključitev je obvezna ne glede na to, ali je imel objekt prej urejen drugačen način čiščenja - s pretočno ali nepretočno greznico ali malo čistilno napravo. Kjer urejene javne kanalizacije ni, bi morali lastniki objektov namesto greznic urediti male komunalne čistilne naprave najkasneje do konca leta 2021. Po veljavni Uredbi o čiščenju odpadne vode morajo lastniki objektov, ki tega še nimajo urejenega, na svoje stroške zagotoviti primerno čiščenje odpadne vode. Pri tem lahko skladno z uredbo preuredijo tudi greznico, če je ta dovolj velika in dovoljuje predpisane postopke.
Praznjenje najmanj enkrat na tri leta
Malo komunalno čistilno napravo si lahko predstavljamo kot zbiralnik, v katerega se stekajo vse trdne in tekoče snovi, ki jih vsak dan pošljemo iz gospodinjstva po odtočnih ceveh. Sestavljena je iz dveh delov. V prvem, usedalnem, se nabirajo trdni delci in se posedajo na dno naprave. Vanj se prečrpava tudi blato, ki nastaja pri biološki razgradnji. Drugi del, reaktorski, vsebuje nosilce za mikroorganizme, ki sodelujejo v procesih prečiščevanja vode. Usedalni del MKČN je treba po zakonu prazniti najmanj enkrat na tri leta. S čiščenjem v mali čistilni napravi se odpadne vode očistijo do take mere, da izpolnjujejo okoljske in druge standarde kakovosti, navajajo v podjetju Nigrad. Čiščenje odpadnih voda lahko - odvisno od zahtevanih standardov čiščenja - vključuje mehanske, kemične ali biološke postopke ter njihove kombinacije. Izvajalec javne službe pri čiščenju odpadne vode ne uporablja kemikalij ali drugih agresivnih snovi, še dodajajo v Nigradu.
Postopek prijave
Postopek prijave male komunalne čistilne naprave je natančno določen z zakonom. "Malo komunalno čistilno napravo (MKČN) prijavimo podjetju, ki izvaja storitev gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode v domači občini," pojasnjuje Sandi Podgoršek iz podjetja Komunala Odtok iz Maribora. "Prijava se izvede na obrazcu. Po navadi imajo podjetja, ki izvajajo gospodarsko javno službo, že vnaprej pripravljene obrazce za prijavo MKČN. K vlogi je treba priložiti dokazila, ki so navedena na prijavi/vlogi in so predpisana z uredbo. Dokazati je treba učinek čiščenja MKČN, kar izvedemo z analiznim izvidom prvih meritev, ki jih opravi akreditirani laboratorij. Prikazati je treba lokacijo male komunalne čistilne naprave in njen iztok.
Vso tehnično dokumentacijo MKČN pregleda izvajalec gospodarske javne službe ob pregledu naprave, ki se izvede prvo naslednje koledarsko leto od zagona MKČN."
Kaj storimo s staro greznico
Ob vgradnji male komunalne čistilne naprave je treba obstoječo greznico izključiti iz uporabe, vsebino (goščo) pa izčrpati in odpeljati na čiščenje na ustrezno komunalno čistilno napravo, ki je opremljena za prevzem grezničnih gošč.
Potrebna tehnična dokumentacija
Tehnična dokumentacija male komunalne čistilne naprave mora vsebovati:
• izjavo o lastnostih male komunalne čistilne naprave, če gre za tipsko MKČN,
• navodila dobavitelja za obratovanje in vzdrževanje naprave,
• vodno soglasje v skladu s predpisi, ki urejajo vode, in pregledno situacijo, iz katere je razvidno mesto iztoka iz male komunalne čistilne naprave v vode, opredeljeno s koordinatami v državnem koordinatnem sistemu za raven merila 1:5.000, in ime vodotoka, če gre za odvajanje v vodotok,
• poročilo o opravljenih prvih meritvah v skladu s predpisom, ki ureja prve meritve in obratovalni monitoring odpadnih voda,
• dokumentacijo o opravljenih delih na mali komunalni čistilni napravi,
• podatke o ravnanju z blatom, in sicer potrdilo izvajalca javne službe o prevzemu blata z navedbo datuma in količine prevzetega blata ali kopijo izjave z navedbo datuma in količine uporabe blata v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu,
• podatke o izrednih dogodkih, ki nastanejo med obratovanjem MKČN zaradi drugačne sestave odpadne vode, okvar ali drugih prekinitev obratovanja male komunalne čistilne naprave in podobnih razlogov, ter o času njihovega trajanja.