Volumen pred kvadraturo
Kaj je torej primerno denimo za mlad par, ki si želi ustvariti svoje prvo gnezdo? Je lahko idealna tudi v stanovanje preurejena mansarda v hiši staršev? "Lahko je, lahko ni," razmišlja Patekarjeva. In nadaljuje: "Ko ocenjujemo stanovanje, so bolj kot sama velikost pomembne njegova funkcionalna zasnova, primerna orientacija in osvetljenost prostorov. Večje stanovanje v etaži z nesmiselno prostorsko razdelitvijo in neprimerno orientirano glede na stanovalčev življenjski slog je lahko za bivanje manj primerno kot ustrezno zasnovano mansardno stanovanje manjše kvadrature. Prej kot po kvadraturi se raje ozrimo po volumnu. Če razmišljamo o ureditvi stanovanja v mansardi, naj prostor ostane kar se da odprt in zračen, ne omejujte ga z nepotrebnimi predelnimi stenami in spuščenimi stropi. Pri reševanju prostorskih izzivov ne pozabimo na velikost in število okenskih odprtin, ki naj bodo na ustrezni višini. Poleg zadostne svetlobe je namreč za dobro počutje izrednega pomena tudi ustrezno vidno polje."
Osvežitev z manjšimi spremembami
Vsake toliko dom potrebuje osvežitve. Kaj prenoviti, kaj spremeniti in kaj zavreči? Arhitektka Anja Patekar pravi, da lahko veliko dosežemo že z manjšimi spremembami, ki ne zahtevajo večjega finančnega vložka in ne terjajo preveč našega časa. “Zavese, blazine in ostali dekorativni dodatki se lahko menjajo vsakih nekaj sezon, kar nam omogoča hitro spremembo bivalnega okolja. S svežimi stenskimi opleski prostor ponovno zadiha,” pravi sogovornica. Opozori, da ne zanemarimo sobnih rastlin, ki poleg dekoracije ustvarjajo boljšo stanovanjsko mikroklimo. “Nasprotno s hitro nadomestljivimi dodatki pa težje zamenjamo vgradno in po meri narejeno pohištvo, talne in stenske obloge. Pri izbiri teh bodimo zato toliko bolj pozorni v začetku načrtovanja in se odločimo za takšno zasnovo, ki bo v prihodnje omogočala čim večjo skladnost z morebitnim razvojem doma,” pravi sogovornica.
Udobno bivalno okolje
Ko si dva ustvarita družino, za to potrebujeta več prostora. Koliko kvadratnih metrov bivalne površine bo primerne, da bo vsak imel dovolj prostora zase? Anja Patekar opozori, da je zgornja meja pri velikosti stanovanja ali hiše tam, kjer posameznik ali skupina oziroma družina postane suženj svojemu lastnemu domu bodisi v finančnem smislu bodisi v uporabniškem.
"Paziti torej moramo, da nam dom zagotavlja zadostno in prijetno bivanjsko površino, hkrati pa nam ne krade nepotrebne energije, časa in financ. Kvadratura naj se prilagodi našim potrebam in ne obratno," poudari sogovornica. In doda: "Pomembno je, da se pred nakupom ali gradnjo primernega doma posvetuje s strokovnjakom, ki bo znal prisluhniti in predvideti udobno bivalno okolje primerne velikosti."
V Sloveniji se radi vežemo le na en dom
Starejši danes pogosto živijo v prevelikih stanovanjih, potratnih, z visokimi stroški, ki jih komaj zmorejo plačevati, a so nanja zelo navezani. "V Sloveniji se zelo radi vežemo le na en dom, na eno fizično strukturo, in velikokrat ne zaznamo, kdaj nam ljuba bivanjska površina začne predstavljati breme," opaža Patekarjeva. "Starejši generaciji je to še posebej težko sprejeti. Skandinavci, na primer, so glede tega manj obremenjeni. Upam, da se bomo v prihodnosti tudi pri nas otresli tega vzorca in nam bo izbira doma glede na življenjsko obdobje vsakič znova v izziv in veselje."
Čustvena navezanost onemogoča kvaliteto bivanja
Slovenija je ena redkih držav, ki zelo močno izstopajo iz povprečja lastniških nepremičnin, poudari Mojca Žižek Mesarec iz Galea nepremičnin. “Navajeni smo zgraditi hišo, ji dodati nadstropje ali dve za otroke in njihove družine. V redkih primerih te ostanejo funkcionalno zasedene. Čustvena navezanost na te nepremičnine pa starejšim ljudem onemogoča kvalitetno bivanje.”
Nepremičninska posrednica opozori, da je tujina navajena najemov in generacijskih selitev v bolj primerna bivališča. “Res je, da je navada železna srajca, ampak je čas, da tudi pri nas nekaj spremenimo in se prilagodimo času in potrebam. Dobro je, da arhitekt kot glavni sogovornik z obilico znanja že v začetni fazi gradnje dolgoročno razmišlja in naročnika opozori ter mu ponudi rešitve tudi za kasneje, ko bodo otroci dom zapustili. Na primer objekt zastavi tako, da je z manjšim posegom mogoče del nepremičnine oblikovati kot samostojno enoto in jo je mogoče oddajati. Tako v kasnejšem obdobju nepremičnine ni treba zapustiti, pač pa del nje predstavlja vir dohodka in nam omogoča dodatno finančno varnost.” Vsekakor je po besedah sogovornice izrednega pomena, da je ima nepremičnina funkcionalno razporejenost in da je v osnovi že grajena na podlagi potreb ljudi, ki bodo v tej nepremičnini prebivali. “Nekoč so znali dobro in uporabno izkoristiti prostore oziroma na manjši kvadraturi pridobiti funkcionalno razporeditev. Danes pa je na žalost vse več novogradenj kvadraturno prevelikih in nefunkcionalnih, kar naj bi predstavljalo luksuz, a na srečo se pojavljajo tudi dobre prakse,” še sklene Mojca Žižek Mesarec.
Težko sledimo lastnemu slogu
Arhitektka ugotavlja, da se Slovenci pogosto ne znamo identificirati s prostorom, v katerem živimo. "Opažam, da kot širša družba ali posamezniki težko sledimo lastnemu slogu. Posegamo po kataloški ponudbi in poskušamo slediti poplavi smernic, kar velikokrat vodi v kakofonijo barv in stilov. V splošnem dajemo prevelik poudarek posameznim kosom pohištva in elektronike, ki bistveno ne pripomorejo k življenjskemu udobju. Vse preveč časa in sredstev denimo namenimo izbiri sedežnega pohištva in televizorja namesto premisleku o tem, kam bi ju sploh postavili in v kakšni relaciji bosta s preostalim prostorom. Vsekakor nam ni privzgojeno, da bi o prostoru razmišljali celostno in od začetka načrtovanja, čeprav bi bilo ravno to nujno potrebno. Idejna zasnova je tista, ki zahteva največ časa. V tej fazi je treba dobro razmisliti o razporeditvi prostorov v stanovanju ali hiši, izbiri primernih materialov, morebitnem pohištvu po meri ter razporeditvi in tipu svetil," razmišlja Anja Patekar. Na vprašanje, kaj sploh vzeti s seboj ob selitvi v drugo stanovanje, odgovori kratko in jedrnato: "Babičin stol in knjige!"