Slovensko združenje za trajnostno gradnjo GBC Slovenija je v zadnjem tednu septembra organiziralo 8. konferenco trajnostne gradnje, ki jo je v prostorih Zavoda za gradbeništvo (ZAG) v Ljubljani spremljalo več kot 100 udeležencev inženirske in arhitekturne stroke s področja gradbeništva in urejanja prostora ter drugih strokovnjakov, ki so vpeti v trajnostno gradnjo. Osrednja tema konference se je nanašala na zahteve EU po gradnji brezemisijskih stavb in prenovljeno zakonodajo na ravni EU ter na gradbene tehnologije, sisteme in proizvode, ki te cilje podpirajo. Skladno z glavnimi cilji revizije direktive na ravni EU bodo namreč morale biti do leta 2030 vse nove stavbe brezemisijske, cilji pa narekujejo tudi povečanje energijske učinkovitosti obstoječega stavbnega fonda ter njegovo preoblikovanje do leta 2050, ko želimo v Evropi doseči podnebno nevtralnost. Stavbam v EU gre namreč pripisati kar 40 odstotkov porabljene energije ter 36 odstotkov neposrednih in posrednih emisij toplogrednih plinov, povezanih z energijo, zato so podvržene velikim izzivom razogljičenja. Na konferenci sta udeležence v imenu organizatorja in gostitelja uvodoma pozdravila dr. Iztok Kamenski iz GBC Slovenija in dr. Aljoša Šajna iz Zavoda za gradbeništvo (ZAG), predavanja pa so prispevali strokovnjaki z ZAG, GI ZRMK ter predstavniki trajnostno naravnanih podjetij, kot so Knauf Insulation, Xella porobeton, Ursa Slovenija, F. Leskovec, Alu König Stahl, Wicona, JUB, Kansai Helios, Salioski in Bina.
Predsednik UO GBC Slovenija dr. Iztok Kamenski je najprej predstavil izzive, s katerimi se gradbeni sektor sooča pri zmanjšanju vplivov stavb na okolje, saj mora pri gradnji kakovostnih objektov ohranjati naravne vire in upoštevati krožnostne principe: "V združenju GBC z evropskim modelom za gradnjo brezemisijskih stavb s pomočjo projekta TOPL CLeveR podpiramo oblikovalce politik EU, saj z njim omogočamo energetsko učinkovit, regenerativen in pravičen zeleni prehod v grajenem okolju, z novim krožnim akcijskim načrtom pa hkrati utiramo pot čistejši in konkurenčnejši Evropi." Pri tem je izpostavil pomen funkcionalnosti in življenjske dobe objektov ter ponovne uporabe materialov in njihovo recikliranje. Dotaknil se je tudi problematike lažnega zelenega oglaševanja, nujnosti digitalizacije ter uporabe razpoložljivih informacijskih orodij in zastavljenih rokov. Opozoril je, da morajo nacionalni ukrepi zagotoviti, da bo za vsaj 55 odstotkov zmanjšana povprečna poraba primarne energije dosežena z obnovo najslabših stavb, pri nestanovanjskih stavbah pa revidirana direktiva predvideva postopno uvedbo minimalnih standardov energetske učinkovitosti za prenovo 16 odstotkov najslabših stavb do leta 2030 in 26 odstotkov najslabših stavb do leta 2033. "Z revidirano direktivo tako stavbe brez emisij postajajo novi standard za novogradnje," je izpostavil dr. Kamenski in dodal, da posodobljena direktiva o energijski učinkovitosti stavb (EPBD) uvaja tudi sheme tako imenovanega potnega lista za prenovo stavb, ki lastnikom nepremičnin pomagajo pri načrtovanju (postopnih) prenov: "S temeljito prenovo obstoječih stavb z ustreznimi materiali ter sistemi bo mogoče doseči želeno razogljičenje stavb v njihovem celotnem življenjskem ciklu, hkrati pa bo treba ustvariti sistem krožnega gospodarstva s postopnim opuščanjem odpadkov ter optimizacijo uporabe in ponovne uporabe virov in materialov. Treba bo poskrbeti za razvoj zdravih in odpornih zgradb ter mest, ki bodo dostopni ljudem, pri tem pa ohranjati vodne vire in biodiverziteto v naravnem okolju. Za naložbe v trajnostne gradbene prakse bo ključno zagotoviti tudi ustrezno financiranje."
Do leta 2025 naj bi gradbena industrija v EU investirala približno 40 milijonov evrov v projekte, ki bodo zmanjšali njihov ogljični odtis za 15 odstotkov, te naložbe pa so del širših prizadevanj za zeleni prehod, je v nadaljevanju pojasnila doc. dr. Katja Malovrh Rebec, vodja Oddelka in laboratorija za gradbeno fiziko na ZAG. Izpostavila je pomen digitalizacije, ki omogoča spremljanje in optimizacijo energije v stavbah, kar z izvedenimi analizami o porabi energije in emisijah pripomore k zmanjšanju vpliva na okolje. Natančno oceno okoljskih vplivov materialov in gradbenih praks skozi celoten življenjski cikel stavbe pokaže izdelana analiza LCA (Life Cycle Assesment), rezultati njenega ocenjevanja pa so vpeti v dokument EPD - okoljsko deklaracijo proizvoda. EPD-ji tako omogočajo celovit vpogled v okoljske vplive dotične proizvodnje in proizvoda in hkrati omogočajo tudi primerjave o okoljski učinkovitosti različnih gradbenih izdelkov, kar je v veliko pomoč projektantom, arhitektom, gradbenikom in tudi potrošnikom pri izbiri želenih trajnostnih izdelkov, hkrati pa pri iskanju načinov za izboljšanje okoljske učinkovitosti spodbujajo proizvajalce k razvoju bolj trajnostnih izdelkov.
Izr. prof. dr. Marjana Šijanec Zavrl iz Gradbenega inštituta ZRMK je navedla, da je gledano na celoten življenjski cikel s stavbami povezanih polovica iz narave pridobljenih materialov, polovica celotne rabe energije, tretjina porabljene vode in tretjina proizvedenih odpadkov. Z njimi je povezana tudi več kot tretjina emisij toplogrednih plinov, pri čemer so stavbe in zanje porabljena energija pomemben dejavnik podnebnih sprememb, ki imajo velik vpliv na ljudi, ekosisteme in bivanje. Skladno z načrti EU in Valom prenove v Zelenem dogovoru EU se do leta 2030 predvideva zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov za 55 odstotkov (Pripravljeni na 55), z evropskimi podnebnimi pravili pa je uresničitev tega podnebnega cilja postala pravno obvezna. Države članice EU pripravljajo novo zakonodajo, da bi uresničile ta cilj in dosegle podnebno nevtralnost EU do leta 2050. Grajene zdrave stavbe bodo morale podpirati dobro počutje uporabnikov in bodo integrirane v energetsko sistemsko infrastrukturo, biti bodo morale visoko energijsko učinkovite ter krožne z vidika materialov in njihove rabe, brez vsakršne uporabe fosilnih goriv, in hkrati odporne proti posledicam podnebnih sprememb. EPBD – nova Direktiva (EU/2024/1275) se tako nanaša na brezemisijske stavbe za novogradnje in na prenovo obstoječih stavb, ki vključuje tudi energetske izkaznice in potne liste, navaja pa tudi nujnost zagotavljanja financiranja ter modernizacije in sistemske integracije. Revidirana direktiva tako določa nove, ambicioznejše standarde energetske učinkovitosti stavb, zato moramo tudi pri nas pri njihovem načrtovanju znati izbrati primerna orodja za izračunavanje kazalnikov ter poskrbeti za stalno spremljanje teh ključnih vidikov trajnostne gradnje.
V nadaljevanju so sledila še predavanja predstavnikov trajnostnih podjetij, osredotočena na kakovost izvedbe novogradenj in prenove obstoječih stavb z inovativnimi in trajnostnimi materiali, sistemi in tehnologijami. Svoje pristope k uresničevanju trajnostnih ciljev na poti do brezemisijskih stavb so z vidikov razogličenja, krožnih principov in recikliranja udeležencem podrobneje predstavili mag. Jure Lovšin iz družbe Xella porobeton, Uroš Gruden iz podjetja Ursa Slovenija, Rok Karmuzel iz družbe Knauf Insulation, v imenu družbe F. Leskovec predavatelj doc. dr. Simon Petrovčič z ljubljanske Fakultete za arhitekturo, Peter Bandelj iz podjetja Alu König Stahl, Philipp Müller iz družbe Wicona, izvajalca Salioski Fassaden & Putz pa je predstavil dr. Iztok Kamenski. V sklepnem delu konference so se posvetili še trajnostnim materialom za izvedbo ambientov. O barvah in premazih ter inovativnih sistemih so predavanja prispevali Katarina Cafnik iz podjetja Bina, mag. Cirila Colnar Mikeln iz družbe Kansai Helios in Blaž Marušič iz družbe JUB.
