Matjaž Valenčič, dipl. inž. str.
Tradicionalno stavbarstvo je združevalo znanje gradbeništva mnogih generacij, rabo lokalnih gradiv in prilagajanje podnebnim značilnostim. Tako so se izoblikovale značilne stavbe za vsako pokrajino. Ob pričakovanih podnebnih spremembah pa potrebujemo sodobne stavbe, ki združujejo tradicionalna znanja stavbarstva z globalnim stanjem zadnje gradbene tehnike.
Vreme in podnebje
Izraz vreme se nanaša na dnevno temperaturo, padavine in druge atmosferske pojave, medtem ko je podnebje izraz za povprečje vremenskih razmer v daljših časovnih obdobjih.
Stavbe gradimo za več generacij. Pri projektiranju in gradnji je treba predvideti prihodnje ekstremne vplive okolja, ki bodo mnogo večji od sedanjih. Gradnja in raba stavb vplivata na okolje in povzročata podnebne spremembe. Velja tudi obratno, podnebne spremembe vplivajo na rabo stavb. Zato ni dovolj, da gradimo stavbe, kot so bile včasih. Biti morajo odpornejše, prilagojene pričakovanim vremenskim pojavom, hkrati pa manj vplivati na okolje.
Vsi bomo občutili prihodnje podnebne spremembe. Do konca stoletja je napovedano postopno segrevanje ozračja, sprememba intenzivnosti padavin ter izjemni vremenski pojavi. Vedno pogosteje opažamo vroča in sušna poletja, močne jesenske nevihte z orkanskim vetrom in točo ter silovite nalive, ki povzročajo poplave in plazove. Podnebnih sprememb ne moremo ukrotiti, lahko pa jih blažimo in se jim prilagodimo. S trajnostnimi rešitvami lahko zmanjšamo obremenjevanje okolja, s premišljeno gradnjo pa prilagodimo stavbe pričakovanim podnebnim spremembam.
Priprava na vplive okolja
Podnebne spremembe niso silovite, vendar so vztrajne. Ne vemo, ali so letošnja poletna vročina, suša, orkanski veter in huda toča posledica podnebnih sprememb ali zgolj naključje. Pogostost neobičajnih dogodkov, recimo dvakrat presežene stoletne padavine v istem mesecu, pa nas lahko skrbi.
Poleg sprememb okolja, ki so verjetna posledica človeške dejavnosti, nas ogrožajo tudi dejavniki, ki niso antropogeni, potresi in druge nevarne naravne nesreče. Ozemlje Slovenije spada med aktivnejša potresna območja po številu in moči potresov, saj leži na potresno dejavnem sredozemskem območju. Potresov ni mogoče niti preprečiti niti natančno napovedati, lahko pa se nanje pripravimo. Priporočljivo je zaščitno delovanje. Ne čakajte na potres, pripravite se prej, upoštevajte načela potresno varne gradnje.
Vremenoslovci z veliko gotovostjo napovedujejo rušilne vetrove za nekaj dni, vendar je takrat že malo pozno, da bi utrdili stavbe in odstranili nevarna drevesa. Zato svetujemo, da se tudi na vse grožnje okolja, močan veter, točo, naliv ali sušo, pripravite.
Kako gradimo danes
Klasično zidana stavba je še vedno najbolj pogosta oblika gradnje, tudi zaradi priljubljenosti samogradnje. Amatersko zgrajene stavbe ne morejo dosegati visokih zahtev energijske učinkovitosti, vendar je merilo najnižje cene razvrednotilo tudi strokovne izvajalce.
Za kakovostno gradnjo je nujno, da graditelj upošteva pravila stroke: projektna naloga, podroben projekt, dovoljenja in financiranje, izbira izvajalca, nadzornika in sklenjena pisna izvajalska pogodba – to so osnovni pogoj za gradnjo kakovostne, energijsko učinkovite gradnje v okviru finančnih, časovnih in kakovostnih zahtev. Podobno kot za novogradnjo velja tudi za prenovo, le da je ob prenovi treba pričakovati več presenečenj.
Stavbe, zlasti strehe in fasade, morajo biti trdne, odporne proti toči in orkanskim vetrovom. Neprimerno zgrajeno ali prenovljeno streho lahko odpihne prvi resnejši veter. Hkrati mora celotna stavba zagotavljati toplotno zaščito poleti in pozimi. Pričakovane so intenzivnejše padavine, temu naj bo prilagojen odvod padavinskih vod tako s stavb kot z zemljišč ob stavbah.
Prilagajanje podnebnim spremembam
Upoštevajte preprosto pravilo: pri gradnji, vzdrževanju, rabi in razgradnji stavb naj bodo vplivi na okolje kar najmanjši, stavbe pa naj bodo odporne proti možnim ekstremnim vplivom okolja. Tradicionalne stavbe oziroma njihovi uporabniki porabljajo veliko materiala, energije in pitne vode, hkrati pa zasedajo prostor in ustvarjajo odpadke in odplake. Sodobne so učinkovitejše v vseh pogledih.
Bivališča naj bodo udobna, varna in zdrava pa tudi trajnostna, energijsko in stroškovno učinkovita. Stavbe naj ne bodo prevelike, spoštujte besedo skromnost.
V zadnjem času se srečujemo s silovitim razvojem gradbenih sistemov, temu sledijo pričakovanja po višjem bivalnem udobju oziroma razvajanju. Ne bi bilo prijetnejše, če vstopijo letni časi tudi v stanovanja?
Majhna raba energije in vode
Varčne stavbe potrebujejo le malo energije za delovanje. Imajo dobro toplotno izoliran ovoj, da se pozimi toplota ne izgublja v okolico. Mehansko prezračevanje z vračanjem toplote zagotavlja svež zrak v bivalnih prostorih ob majhnih toplotnih izgubah. Dobro zasenčena okna zagotavljajo, da se stavba poleti ne pregreva.
Energija za delovanje stavbe se pretežno dobi iz neposredne okolice, toplota iz okolja in elektrika iz sončne elektrarne na strehi. Še več, sončna elektrarna v omrežno/otočnem režimu zagotavlja nemoteno oskrbo z elektriko tudi ob motnjah njene dobave.
Porabo pitne vode je možno zmanjšati na dva načina: z uporabo deževnice ali tako imenovane sive vode. Deževnica nadomesti pitno vodo za spakovanje stranišč, siva voda pa zmanjša porabo pitne vode in obremenitev kanalizacije za polovico.
Pametne stavbe in pametna omrežja
Tehnični stavbni sistemi naj bodo preprosti, zanesljivi, hkrati pa naj imajo možnost integracije v sistem pametne stavbe, v e-mobilnost in v pametna omrežja. Pojem pametne stavbe ne pomeni nepotrebnega razvajanja stanovalcev, da računalnik krmili preproste dejavnosti, kot so prižiganje luči, krmiljenje žaluzij in odklepanje vrat, temveč zahtevnejše naloge, ki so vezane na optimizacijo rabe energije in na varnostne sisteme stavb.
Pravilno načrtovana in samodejno upravljana stavba bo ustvarjala dohodek lastniku. Elektrika iz sončne elektrarne, shranjena v akumulatorju, bo prodana v omrežje v času najvišje tarife, razpršena proizvodnja elektrike pa bo soprispevala k trajnostnemu delovanju celotnega naselja.
