Toplotna izolacija: Da vam bo tudi v mrzlih dneh v hiši prijetno toplo

Občutek bivalnega ugodja je povezan z veliko dejavniki, poleg objektivnih tudi s subjektivnimi. Slednji izhajajo iz tega, da ljudje različno zaznavamo temperaturo in imamo tudi različne potrebe po toploti. Kjer je nekomu vroče, drugega morda celo zebe. Vsekakor pa lahko rečemo, da je temperatura v hiši odvisna od kakovostne toplotne izolacije temeljne plošče, sten in strehe, kar mora biti zagotovljeno ne glede na individualne želje stanovalcev. "Poleg izolacije sta prav tako pomembni kakovostna izvedba in kvaliteta oken in vrat, poskrbeti je treba tudi za zmanjšanje toplotnih mostov. Pomembna je orientiranost objekta proti severu ali jugu," meni Suna Bizjak iz podjetja Xella porobeton SI.

V ospredju bivalno ugodje uporabnika

Željko Vene, vodja razvoja v podjetju Marles hiše, ob naštetem opozarja še na senčila, ki preprečujejo pregrevanje prostorov. Na dobro počutje v prostoru pa po njegovem mnenju vpliva več dejavnikov. Poleg stabilne temperature med 20 in 22 stopinjami Celzija je pomembna tudi vlažnost zraka, ki naj bo med 40 in 60 odstotki. Pa gibanje zraka v zaprtih prostorih, ki nastaja zaradi razlike temperatur zraka in zunanjih sten. Razlika v temperaturi ne bi smela biti večja kot tri stopinje Celzija. Ne smemo pa pozabiti na kakovost zraka, poudarja Vene: "Onesnaževalci v zraku lahko imajo le trenuten učinek na naše počutje, lahko pa pustijo trajne posledice na našem zdravju."

Za energetsko učinkovitost stavb je po eni strani pomemben optimalno izoliran in zrakotesen ovoj stavbe, po drugi strani pa optimalen način ogrevanja, tako glede na potrebno moč za ogrevanje kot glede na izrabo obnovljivih virov energije. "Z uvedbo pasivne hiše pred več kot dvema desetletjema je bila izpostavljena predvsem energetska učinkovitost ovoja, danes se trajnostna gradnja obravnava bolj celostno, saj upošteva tudi vplive na okolje in predvsem bivalno ugodje uporabnika," razlaga Nataša Teraž Krois, vodja razvoja v podjetju Lumar. Vsak objekt mora imeti v osnovi dobro toplotno izolacijo, dodaja sogovornica, pri čemer s toplotnim ovojem stavbe misli na celoten ovoj: talno ploščo, zunanje stene, stavbno pohištvo in strešno konstrukcijo. V njihovih konstrukcijskih sistemih so stene izolirane bodisi z mineralno bodisi z naravno toplotno izolacijo. Glede na želeni razred energetske učinkovitosti, arhitekturno zasnovo hiše in orientacijo strokovnjaki na podlagi energetskih izračunov predlagajo optimalne debeline toplotne izolacije za celoten ovoj stavbe.

Več toplote in manj hrupa

Mineralni toplotnoizolacijski materiali z majhno gostoto, kakršna sta steklena in kamena volna, pa zelo učinkovito ščitijo tudi pred nezaželenim hrupom. "Običajni toplotnoizolacijski materiali delujejo na principu ulovitve zraka, kar zmanjšuje odbojno in prevodno funkcijo prenosa toplote," razlaga Borut Kocjan iz podjetja Saint-Gobain Gradbeni izdelki. "Čim manj trden je izolacijski material, ki obkroža ujeti zrak, tem bolj učinkovit je. Toplotne mostove namreč zmanjšujejo velike količine ujetega zraka." In ker zaščita pred hrupom deluje po enakem principu, so za oboje uporabni precej identični materiali, nadaljuje Kocjan: "Akustična absopcija je sposobnost materiala, da zmanjša oziroma absorbira akustično energijo, torej zvok in njen prenos na druge površine. Te parametre je mogoče izboljšati, če uporabimo akustično absorpcijske materiale, ki so odvisni od frekvence, gostote, eventualne zunanje lupine, napolnjenosti, kompaktnosti itd."

Vse večje zanimanje za naravno toplotno izolacijo

Katera vrsta toplotne izolacije je najbolj učinkovita, je težko reči, saj tudi na to vpliva več dejavnikov. Izolacije se med seboj razlikujejo po sestavi - lahko so sintetične, mineralne, naravne - in po področju uporabe. "Glede na namembnost uporabe izberemo najbolj primerno za določen sestav. Sama učinkovitost pa je odvisna predvsem od debeline izolacije in njene toplotne prevodnosti," pojasnjuje Suna Bizjak. Nataša Teraž Krois dodaja, da se za toplotno izolacijo pod temeljno ploščo uporablja predvsem ekstrudiran polistiren, občasno tudi penjeno steklo, za izolacijo podzidka pa se prav tako uporabljajo hidrofobni oziroma vodoodbojni materiali. "Za toplotno izolacijo ovoja uporabljamo predvsem mineralne toplotne izolacije. V porastu je ponovno zanimanje za naravno toplotno izolacijo, lesna vlakna in celulozno izolacijo, ki imajo svoje bistvene prednosti ob upoštevanju analize vplivov na okolje. Pri izboru izolacijskih materialov v podjetju Lumar poleg vrednosti toplotne prehodnosti izolacije upoštevamo tudi druge parametre: požarno odpornost, zvočno izolativnost, izvor materialov in njihov vpliv na okolje," pojasnjuje sogovornica.

Željko Vene pa opozarja, da na izbor fasadne izolacije vpliva tudi cilj, ki ga želi investitor doseči: "Če je glavno merilo cena, je izbira ekstrudirani polistiren oziroma EPS. Če iščemo rešitev za energijsko učinkovitost pri minimalni debelini, so to bakelitne toplotne izolacije, vakuumske, PUR-izolacije, ki imajo tudi do desetkrat boljšo izolativnost kot EPS, so pa ekstremno drage. Če bo fasada v temnejšem odtenku in je zahtevana višja požarna odpornost, se priporoča kamena volna. Če smo vsaj malo ekološko ozaveščeni, pa se odločimo za uporabo naravnih izolativnih materialov, pri katerih se za izdelavo porabi manj energije. Pri tem prevladujejo fasadne plošče iz lesnih vlaken."

S pravilno vgradnjo do večjih prihrankov

Zunanji zidovi lahko sicer največ prispevajo k zmanjšanju porabe energije in znižanju stroškov ogrevanja oziroma hlajenja. "S pravilno vgrajenim fasadnim sistemom lahko privarčujemo do 40 odstotkov energije, skupaj s stavbnim pohištvom pa kar 60 odstotkov," navajajo v podjetju Baumit. Gradbeni materiali, kot so jeklo, beton in steklo, prav tako naravni kamen, razmeroma dobro prevajajo toploto, zato zunanji zidovi stavb iz teh materialov v mrzlem vremenu zelo hitro prepuščajo toploto iz notranjosti navzven. Toplotna izolacija fasade zato zagotavlja največji prihranek in je hkrati prvi ukrep pri energijski prenovi stavbe. Vsi drugi ukrepi - obnova strehe, tal, zamenjava kurilne naprave - so zahtevnejši in glede na vložek manj učinkoviti, pojasnjujejo v Baumitu. Na učinkovito izolacijo strehe kljub temu ne smemo pozabiti.

Da toplota ne uide skozi streho

"Splošno znano je, da je streha gradbeni element, ki je najbolj izpostavljen različnim zunanjim vremenskim vplivom," poudarja Borut Kocjan. "Skozi njo prehaja največji del toplotne energije. Zato je predvsem pomembno, da streha 'diha', kar pomeni, da mora biti difuzijsko dovolj odprta, da je ustrezno toplotno izolirana, da je zrakotesna, in predvsem, da ohranja toplotno stabilnost," našteva sogovornik. Ker se topel zrak vedno dviguje, je treba streho toplotno dobro zaščititi in tako preprečiti izgube z uhajanjem toplote. Najprimernejša izolacija je po njegovem mnenju mineralna steklena volna, ker zaradi majhne gostote manj obremeni ostrešje. "Omogoča paroprepustnost in ob ustrezni zrakotesnosti s pravilno izbranimi in vgrajenimi materiali - parnimi ovirami in sekundarnimi kritinami - prijetno in ugodno bivalno klimo." Skoraj 25 odstotkov celotne izgubljene toplote uide skozi streho, nadaljuje Kocjan. "Če pa vemo, da se skoraj dve tretjini energije v sektorju stavb porabita za ogrevanje in ohlajanje objektov, je pomembnost dobre izolacije strehe nesporna." Znaten prihranek pri porabi energije je po njegovem prepričanju mogoč z vgradnjo izolacije z večplastnimi ustreznimi eliminacijami toplotnih mostov in pravilno namestitvijo parnih ovir za doseganje zrakotesnosti. "Pravilnik o učinkoviti rabi energije (PURES) predpisuje minimalne zahteve po izolaciji strehe in omogoča pridobitev subvencij oziroma ugodnih kreditov Eko sklada," sklene Borut Kocjan.

Pomen prezračevalne naprave

Ob izolaciji na energetsko učinkovitost zgradbe vpliva tudi način ogrevanja. Vendar pa je treba upoštevati še en dejavnik. "Potrebna energija za ogrevanje je definirana na osnovi transmisijskih izgub stavbe, ki so posledica toplotnih izgub skozi ovoj stavbe, in prezračevalnih, ki so posledica zahtev za prezračevanje," razlaga Nataša Teraž Krois. "Iz tega lahko povzamemo, da bolj kot vrsta ogrevanja na energetsko učinkovitost vpliva vgradnja centralne prezračevalne naprave. Z njo namreč bistveno zmanjšamo prezračevalne izgube, kar vpliva na končni rezultat energetske učinkovitosti stavbe. Sočasno prezračevalna naprava zagotavlja boljšo kakovost zraka v prostoru, s čimer izboljša bivalno ugodje." V Lumarju v hiše vgrajujejo nizkotemperaturno talno gretje, za katero toploto zagotavlja sodobna toplotna črpalka z odličnim grelnim številom, kar po besedah Teraževe vpliva tudi na končno porabo energije.