Sanja Verovnik
V Sloveniji imamo znanje, veščine in izkušnje na področju učinkovite rabe energije, trend gradnje in opremljanja sodobnih stanovanjskih hiš in objektov gre vse bolj v smer skoraj ničenergijskih hiš, razmišlja Ludvik Hriberšek, energetski svetovalec iz družbe Ensvet. Po njegovem mnenju bodo v prihodnosti hiše postale plusenergijske, kar pomeni, da bodo proizvedle več energije, kot je bo hiša porabila. Seveda pa je pot, da si postavimo dom, v katerem bomo čim bolj neodvisni, najbolje prepustiti in zaupati zaupanja vredni projektantski firmi, ki nam bo izdelala ustrezno projektno dokumentacijo.
Kdaj je sončna elektrarna smiselna
Energijsko neodvisnost bomo dosegli, ko bomo spoznali, da je treba krepko zmanjšati rabo energije, hkrati pa uporabljati samo tisto energijo, ki jo dobimo iz obnovljivih virov iz bližnje okolice. Sonce je gotovo neusahljiv in neomejen vir energije, ki ga lahko izkoristimo tudi za svojo neodvisnost. Po besedah energetskega strokovnjaka je vgradnja fotovoltaike okoljevarstveni in varčevalni ukrep, ki pa se po njegovi oceni najbolj izplača pri nekaj večjih lastnih potrebah po električni energiji. "Sončna fotonapetostna elektrarna za lastne potrebe oziroma samooskrbo gospodinjskega odjema se v splošnem priključuje na javno električno omrežje, ki deluje kot sistemski prenosnik za presežke količine proizvedene energije," pojasni Hriberšek in doda, da v bistvu omogoča, da na primer v dnevnem času poleg lastne hišne porabe oddaja energijo v omrežje, v nočnem pa jo dobiva iz omrežja. "Lastnik naprave za samooskrbo in dobavitelj skleneta pogodbo o samooskrbi. Prejem energije se uporabniku ne zaračunava, če je oddaja v omrežje enaka ali večja od prejema," razloži sogovornik. Ob tem opozori, da največja navidezna moč, ki je lahko oddana v omrežje prek merilnega mesta, na katerega notranjo inštalacijo stavbe je priključena naprava za samooskrbo, ne sme presegati 0,8-kratnika priključne moči odjema merilnega mesta na notranjo napeljavo, na katerega je ta naprava priključena. Optimalna moč elektrarne je po Hriberškovih besedah tista, ki zadovolji lastne potrebe oziroma potrebno delovanje vseh električnih naprav in sistemov v hiši.
Če imamo primerno streho na hiši, je mala sončna elektrarna ustrezna rešitev, je prepričan strokovnjak. Kot opozori, največjo moč elektrarne, ki jo lahko postavimo na streho, administrativno omejuje uredba, in sicer na 80 odstotkov priključne moči odjemnega mesta. Nadalje še razloži, da je proizvedena količina električne energije poleg moči odvisna še predvsem od usmerjenosti modulov, naklonskega kota, osenčenosti in seveda lokacije. "Odločitev o izvedbi male sončne elektrarne mora biti sprejeta na podlagi odločitve posameznika, saj se bodo v prihodnosti pogoji sprejema in oddaje električne energije v javno omrežje spreminjali," poudari energetski strokovnjak.
54 odstotkov se jih ogreva na trdna goriva
Energetsko neodvisnost pa lahko dosežemo tudi z izbiro primernega ogrevalnega sistema. Uporaba lesnih goriv je med najcenejšimi energenti, poudari Hriberšek, saj smo med najbolj gozdnatimi državami v Evropi. Po njegovih podatkih imamo v Sloveniji v evidenci 757 tisoč kurilnih naprav, od tega več kot 54 odstotkov na trdna goriva. "Žal pa je povprečna starost kurilnih naprav na trdna goriva nad 19 let, zato je treba stremeti k zamenjavi neustreznih kurilnih naprav s sodobnimi z visokim izkoristkom, hranilnikom toplote," še poudari sogovornik. Eko sklad ponuja kredite in denarne nepovratne spodbude za zamenjavo ogrevalnega sistema, ki znašajo od 20 do 60 odstotkov vrednosti naložbe, kar pomeni do 5000 evrov nepovratnih sredstev, za socialno ogrožene pa tudi do 100 odstotkov denarne spodbude oziroma največ 8000 evrov.
Najcenejše je neporabljeno gorivo
Hriberšek meni, da je najcenejše gorivo oziroma energent neporabljeno gorivo, zato je treba velik poudarek nameniti optimalni toplotni izolaciji zgradbe, ki pozimi objekt ščiti pred ohlajanjem, poleti pa pred pregrevanjem. Energetski svetovalec opaža, da se veliko investitorjev odloča za toplotno črpalko v kombinaciji z malo sončno elektrarno, "čemur pravimo idealen par, saj so izkoristki v tem primeru največji".
Poraba vode se je v sto letih povečala za šestkrat
Na vprašanje, ali bi določeno mero neodvisnosti dosegli tudi s tem, da bi imeli doma lastni vodni vir, pa Ludvik Hriberšek pojasni, da je velika večina gospodinjstev v Sloveniji, kjer imamo bogate vire pitne vode, oskrbovana iz javnih vodovodnih sistemov, pri katerih je zagotovljen neodvisni nadzor kakovosti pitne vode. Po njegovih besedah je priključitev vsakega objekta, kjer se zagotavlja javna oskrba z vodo, obvezna, saj je pitna voda živilo, zato mora biti njena kakovost skladna z zakonodajo. "Vsekakor pa moramo studence in vodne vire, kjer ti obstajajo, varovati pred različnimi vplivi onesnaževanja," trdi energetski svetovalec. Kot pravi, v povprečju vsak Slovenec porabi 150 litrov vode dnevno, v zadnjih sto letih se je poraba pitne vode povečala za šestkrat. To je po njegovem mnenju tudi razlog, da se danes veliko gospodinjstev odloča za uporabo deževnice za sanitarne potrebe in pranje. "Pri tem je treba opozoriti na zakonsko predpisane zahteve, da v primeru lastne oskrbe in sistema javne oskrbe s pitno vodo oboje ne sme biti priključeno na isto hišno vodovodno inštalacijo. Z ločenimi inštalacijami se zagotavlja varnost, da se voda iz lastnega vodnjaka ali sistema za uporabo deževnice nikakor ne meša z vodo iz javnega vodooskrbnega sistema," še pojasni energetski svetovalec.
{api_embed_photo}652929{/api_embed_photo}
{infobox-gray_full}158802{/infobox-gray_full}
{api_embed_photo}652926{/api_embed_photo}
Preberite nove Kvadrate na kubik.
BREZPLAČNO na spodnji povezavi!
