Zemeljski plin se uporablja za ogrevanje, hlajenje in kuhanje kot tudi za proizvodnjo električne energije in za soproizvodnjo toplotne in električne energije. V industriji zemeljski plin služi kot energent v tehnoloških postopkih in tudi kot surovina v kemični industriji. Kot enega izmed najbolj konkurenčnih energentov za ogrevanje ga odlikujejo enakomerna toplota, dostopna cena in največji dolgoročni prihranki glede na investicijo v celoti: investicijo v kotel skupaj s stroški vzdrževanja in ceno energenta. Prvi pogoj je, da je na odjemnem mestu možen priklop na plinovodno omrežje.
Cena zemeljskega plina pri nas med najnižjimi v EU
Slovenski trg zemeljskega plina je dobro delujoč, o čemer nazorno pričajo podatki o cenah za končne uporabnike. Na maloprodajnem trgu so cene zemeljskega plina danes nižje kot pred osmimi leti. Podatki Eurostata namreč kažejo, da so se končne cene zemeljskega plina za gospodinjstva v Sloveniji v zadnjih osmih letih znižale za 29 odstotkov in bile v drugi polovici leta 2019 za 16 odstotkov nižje od povprečja EU.
Majhen ogljični odtis
Poleg konkurenčne in stabilne cene je ena izmed glavnih prednosti zemeljskega plina tudi majhen ogljični odtis. Zemeljski plin je namreč najčistejše fosilno gorivo in dobro nadomestilo za obdobje, ko obnovljivi viri energije še ne morejo zadostiti vsem potrebam po energiji. Njegov ogljični odtis znaša 0,2 kg CO2/kWh, kar je v primerjavi z drugimi viri, kot so trdna in tekoča fosilna goriva, bistveno manj. Kot pojasnjujejo v Gospodarskem interesnem združenju za distribucijo zemeljskega plina (GIZ DZP), pri uporabi zemeljskega plina nastaja bistveno manj emisij kot pri drugih energentih, obenem pa so plinske tehnologije energijsko učinkovite. "To pomeni, da z zemeljskim plinom zmanjšamo izpuste ogljikovega dioksida in porabo energije ter sočasno izboljšamo kakovost zraka," razlagajo v GIZ DZP.
Nižja cena energenta
Ena glavnih prednosti zemeljskega plina je nizka cena energenta. Ob majhnih nihanjih v zadnjih sedmih letih v Sloveniji beležimo padanje cen zemeljskega plina. Statistični urad Republike Slovenije je nedavno objavil cene električne energije in zemeljskega plina za gospodinjske in negospodinjske odjemalce, iz katerih je razvidno, da se je povprečna cena zemeljskega plina za gospodinjske odjemalce v Sloveniji v tretjem četrtletju preteklega leta glede na drugo četrtletje znižala za štiri odstotke in je znašala 0,0564 EUR/kWh. Cena električne energije za gospodinjske odjemalce pa se je v tem obdobju povišala za 29 odstotkov in je znašala 0,1731 EUR/kWh. Znižala se je tudi povprečna cena zemeljskega plina za negospodinjske odjemalce v Sloveniji, in sicer za dva odstotka, s čimer je znašala 0, 0259 EUR/kWh. Cena električne energije za gospodinjske odjemalce se je v tem obdobju povišala za štiri odstotke in je znašala 0,0891 EUR/kWh.
Praviloma z velikim izkoristkom
Za ogrevanje stanovanjskih stavb z zemeljskim plinom uporabljamo obtočne in kombinirane plinske grelnike, pojasnijo energetski svetovalci mreže Ensvet. Običajno so stenske izvedbe in jim rečemo kar plinska trošila. Praviloma so to plinska trošila z velikim izkoristkom, ki ga omogoča kondenzacijska tehnika zgorevanja, poudarijo energetski svetovalci in dodajo, da voda, ki je v radiatorjih in ceveh, kroži skozi grelnik in se pri tem segreva. Toplotna moč takih grelnikov je med 9 in 30 kW ali več, kar zadošča za ogrevanje enodružinske hiše ali stanovanja. Kombinirani grelniki združujejo v svojem ohišju obtočni grelnik za centralno ogrevanje in pretočni grelnik tople vode, kar je po izračunih strokovnjakov Ensveta zelo ekonomičen sistem priprave sanitarne tople vode.
Prihranki z menjavo ogrevanja
Druga prednost zemeljskega plina so prihranki. Uporaba zemeljskega plina v desetih letih obratovanja ogrevalnega sistema v primerjavi z drugimi energenti zagotavlja največje prihranke, poudarjajo v GIZ DZP. To so pred dvema letoma potrdili na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani s študijo ekonomičnosti ogrevalnih sistemov; izračuni so bili narejeni za hišo energijskega razreda E, kar predstavlja bolj potratno hišo, veliko 180 m2. "Po izračunih naj bi uporabniki pri menjavi starega kotla na kurilno olje z novim na zemeljski plin po odbitih stroških začetne investicije v desetih letih prihranili 10.000 evrov in več," navajajo rezultate študije v GIZ DZP.
Vzdržujemo v skladu s predpisi
Kot vsako ogrevalno napravo tudi plinske kurilne naprave vzdržujemo skladno z navodili proizvajalca in po predpisih, ki urejajo področje malih kurilnih naprav. Proizvajalci predpisujejo redno servisiranje. Kurilne naprave so nameščene v stanovanjskih stavbah ali stanovanjih in zato ob nepravilnem delovanju lahko škodujejo zdravju ljudi. Zato so predpisani pregledi, ki jih mora izvajati dimnikarska služba, zelo pomembni in lastniki se morajo tega zavedati. Pri vseh sistemih ogrevanja, ne glede na energent, pa je treba vzeti pod drobnogled toplotne izgube stavbe. Zato se v prvi vrsti svetujejo toplotna izolacija ovoja stavbe (zamenjava oken, izolacija strehe, izolacija fasade). Tako se ne le zmanjšajo toplotne izgube stavbe in s tem letni stroški energije, ampak se tudi bistveno izboljša bivalno udobje, poudarijo pri Ensvetu.
Tudi v Petrolu menijo, da je zemeljski plin obenem najugodnejši za posodobitev ogrevalnega sistema s plinskim kondenzacijskim kotlom, podjetja in lokalne skupnosti, ki prehajajo na zemeljski plin, imajo namreč običajno za vir ogrevanja kurilno olje ali utekočinjeni naftni plin. "Stranke, ki uporabljajo zemeljski plin v svojih objektih, pridobijo več funkcionalnega prostora za drugo, saj ne potrebujejo zalogovnika, peč pa je manjša kot za druge energente. Ker zemeljski plin potuje po plinovodnih ceveh pod zemljo, njegova uporaba razbremeni cestno omrežje, zmanjša možnost razlitja in s tem tudi grožnjo podtalnici in drugim vodnim virom," sklenejo v Petrolu.
Oskrba s plinom za 135.000 Slovencev
Distribucija zemeljskega plina v Sloveniji je lani dosegla rekordnih 3555 GWh. “V Sloveniji poteka distribucija po distribucijskem plinovodnem omrežju v 82 občinah, kjer se z zemeljskim plinom oskrbuje že več kot 135.000 odjemalcev, od tega se jih je 1798 priključilo v letu 2019,” razložijo v Gospodarskem interesnem združenju za distribucijo zemeljskega plina. “Skupna poraba odjemalcev, priključenih na distribucijsko plinovodno omrežje v letu 2019, je znašala 3555 GWh, od tega 1134 GWh pri gospodinjskih odjemalcih in 2421 GWh pri negospodinjskih odjemalcih. Operaterji distribucijskih omrežij, ki upravljajo distribucijsko plinovodno omrežje, so v letu 2019 zgradili 47 kilometrov novih plinovodov, kar pomeni povečanje za dober odstotek skupne dolžine distribucijskih plinovodov, ki je konec leta 2019 znašala 4877 kilometrov.”
