V mesecu maju dela na vrtu preprosto ne zmanjka

Vrtnine, ki jih pridelamo na domačem vrtu, nam dajejo občutek gotovosti, da vemo, kaj jemo. Poleg tega se z obdelovanjem vrta povežemo z naravo. Sue Stuart-Smith, psihiatrinja iz Hertfordshira v Angliji, je preučila precej znanstvene literature in spremljala vpliv vrtičkanja na človeka. Zatrjuje, da so ljudje, ki imajo vrt in ga obdelujejo, bolj zdravi, da hitreje okrevajo po boleznih, imajo manj težav zaradi stresa in so na splošno srečnejši. "Med vrtnarjenjem človek ne koplje le po gredicah, ampak tudi po svojem umu," pravi Stuart-Smithova.

Sajenje in setev vseh vrtnin

Ali te dni pogledujete na vrt in se sprašujete, kaj vse še lahko postorite na njem? V začetku maja lahko na grede sejete zelje, cvetačo, grah, brokoli, radič, korenček, rdečo peso, grede zapolnite še z redkvico in špinačo. Sejte fižol in lečo, sredi meseca tudi čičeriko. Solato iz sadik sadite v rednih tedenskih presledkih, in to toliko, kot je boste pojedli v enem mesecu. Boste sadili sladko koruzo? Namenite ji prostor ob rastlinah, občutljivih za veter, denimo ob melonah in kumarah, prav tako jo lahko sadite kot oporo visokemu fižolu. Če imate na vrtu rabarbaro, boste lahko razveselili domače z okusnim zavitkom ali kompotom iz njenih stebel, saj se je do zdaj že lepo razrasla. V naslednjih tednih se lahko lotite redčenja gosto zasejanega korenčka. Ko je ta velik približno osem centimetrov, ga populite tako, da med posameznimi rastlinicami ostane tri- do petcentimetrski razmik. Če tega ne naredite, bodo rastline imele premalo prostora za rast ter bodo tanke in izdolžene.

Presajanje rastlin, ko so na nebu oblaki

Po starem izročilu je najprimernejši čas za presajanje sadik občutljivih zelenjadnic, torej razhudnikov (paradižnik, paprika, feferon, jajčevec) in bučnic (kumare, bučke, melone), po 15. maju, za vse vrste sadik pa velja, da jih je najprimerneje presajati v oblačnem vremenu brez vetra, da rastlin ne bi ožgalo sonce in jih ne bi izsušil veter. Se vam že toži po domačem paradižniku? Ko boste sredi maja na vrt sadili sadike razhudnikov, poskrbite, da bo med sadikami paradižnika razdalja med vrstami in sadikami po 70 centimetrov, pri jajčevcih 60, pri papriki 50. Tako boste zmanjšali verjetnost pojava plesni pri odraslih rastlinah (to zlasti velja za paradižnik). V vmesni prostor lahko posadite baziliko, žametnico ali meto. Razhudnike zalivajte po zemlji in ne po listih, za krepitev rastlin jih škropite s pripravki iz preslice. Paradižnikom pripravite oporo za rast: količek postavite na severno stran, saj bo tako rastlina nemoteno vsrkavala sončne žarke. Semena kumar in bučk lahko v maju sejete neposredno na grede, če pa boste kupili sadike, s presajanjem počakajte do sredine maja, da se poslovijo ledeni svetniki in Zofija. Primerna temperatura prsti za presajanje kumaric na grede je 15 °C. Seveda pa lahko občutljivejše sadike posadite na vrt tudi prej, če jih boste ob morebitnih hladnih nočeh zaščitili z vrtno kopreno. Bučnicam zagotovite oporo na južnem delu vrta. Za dobro rast potrebujejo redno in izdatno globoko zalivanje, če so izpostavljene suši, lahko postanejo plodovi grenki.

Sadni vrt

V velikih sadovnjakih sadjarji, ko začno pečkarji cveteti, redčijo plodiče, da preprečijo preobilno rodnost. Kaj pa na majhnem vrtu? Če sadna drevesa preveč cvetijo, jih to izčrpa. V semenskih zasnovah se začnejo tvoriti hormoni, ki preprečujejo razvoj cvetnih brstov za naslednje leto. Če letos drevo preveč cveti zaradi preobilice hormonov, ki jih sproščajo semenske zasnove, prihodnje leto ne bo razvilo toliko cvetov in plodov. Na majhnih vrtovih običajno ročno redčimo šele, ko so plodiči na sadnem drevju veliki okrog 20 milimetrov, vendar bi bilo s stališča tvorbe hormonov za redčenje bolje poskrbeti med cvetenjem in takrat s škarjicami izrezati 30 odstotkov cvetov. Resda je najprimernejše obdobje za zasajanje sadnega drevja v fazi mirovanja, ko drevje odvrže liste ali preden požene spomladanske lističe. Kljub vsemu pa lahko tudi v toplejših dneh na vrtove posadite sadna drevesa, če jih kupite v vsebnikih. Izkopano sadilno jamo malo pognojite s kompostom ali mineralnim gnojilom, ki vsebuje večji delež fosforja, saj ta spodbuja razrast korenin. Pri tem pazite, da gnojilo ne bo neposredno v stiku s koreninami. Sadilno jamo temeljito zalijte, vanjo položite koreninsko grudo izlončene rastline, zasujte z zemljo in prst potlačite z nogami. Po presaditvi je koristno zastiranje tal pod drevesi, saj zastirka ohranja vlago in izboljša mikrobiološko aktivnost v tleh, njena pomanjkljivost pa je, da privablja voluharje, zato je koristno, da pri zasajanju drevesa korenine zaščitimo z mrežo proti voluharjem.

Rez nekaterih grmovnic

Cvetoče grmovnice, ki so cvetele zgodaj spomladi, se obrezujejo po cvetenju. Spireje, denimo, se režejo po odcvetu v drugi polovici maja. Tudi magnolije, ki so odcvetele, lahko že obrežete. Spomladi je tudi čas za obrezovanje žive meje. To opravimo aprila ali v začetku maja, sledi še poletna rez v drugi polovici avgusta ali začetku septembra. Če se rastline zanemarijo, ne boste mogli za nazaj popravljati napak in z nekajletno zamudo bolj temeljito obrezovati rastlin, ker se bodo težko obrasle in bodo spodaj goličave. Zato je pomembno, da rastline sproti pravilno in redno obrezujete. Za obrezovanje uporabljajte ročne ali električne škarje. Listopadne in bujno rastoče rastline takoj po sajenju skrajšajte za tretjino in jim pozno poleti odstranite še stranske veje. Naslednjo pomlad rastline skrajšajte še za polovico višine. Iglavcem pa prva leta obrezujte zgolj stranske poganjke, medtem ko vrhnji poganjek pustite rasti do želene višine, šele potem ga skrajšajte. Najbolj odporne so žive meje, ki jih obrezujete z rezom v obliki črke A, saj so takšne najmanj občutljive za sneg in veter. Pri živih mejah skrbite, da tla ne bodo zapleveljena. Vzdržujte čist travni rob, prva leta vsaj štirikrat letno okopljite rastline, da odstranite plevel in prezračite tla, tako bodo rastline lepše rasle. Sčasoma bodo spodnje vejice žive meje začele preraščati tla, takrat okopavanje ne bo več potrebno.

Cvetoči nakit na oknih in balkonih

Ste že izbrali cvetoč nakit, ki bo letos krasil vaš dom? Pogled na urejeno okolico in skladno zasnovan vrt zvišuje kakovost življenja in vrednost zemljišča. Le pomislite, ali bi prej kupili hišo s povprečnim ali slabo vzdrževanim vrtom ali takšno, ob kateri vaše čute nagovori skladna rastlinska združba? Balkonske rastline že lahko postavite na balkone in okenske police. Ker so prve tedne po presajanju korenine premajhne, da bi lahko srkale vodo iz zalogovnika ali podstavka, je treba na začetku zalivati zemljo po vrhu. Šele ko se korenine razrastejo, bodo lahko črpale vodo tudi iz podstavka. Prvo gnojenje balkonskih rastlin opravitex šele kakšen mesec po presajanju, da se ne bi poškodovale občutljive koreninice.