Jasna Marin
Dvignjena greda je vrtna struktura, dvignjena od tal in omejena z okvirjem, ki omogoča optimalne pogoje za rast rastlin, ne glede na tip tal. Okvir je običajno izdelan iz lesa, čeprav lahko uporabite tudi opeko ali drugi trden material.
Širina konstrukcije naj bo med 1 in 1,4 metra ter poljubno dolga. "Priporočljivo je uporabiti naravno obdelan les za večjo obstojnost. Z uporabo zaščitne mreže, ki se pritrdi na spodnji del ogrodja, takšna greda ponuja zaščito pred talnimi škodljivci, kot so voluharji in miši," pojasnjuje Robi Špiler, vrtnar, avtor knjig o vrtnarjenju in predavatelj, ki skupaj s partnerico Tjašo Štruc že deset let vrtnari brez prekopavanja na Vrtu Obilja.
Robi Špiler v videu razkrije postopek izdelave dvignjene grede:
V dvignjeni gredi, ki se napolni s kompostiranim organskim materialom, lahko gojimo različno zelenjavo. "Nekateri vztrajajo pri tradicionalnih pristopih k vrtnarjenju, jaz raje eksperimentiram, pri čemer upoštevam individualne zahteve vrtnin in preizkušam njihove meje," pojasni Robi Špiler.
Prekopavanja z lopato ali "štihanja" na vrtu, ki ga obdelujeta Robi in Tjaša, ni. "Orodja, ki jih spomladi uporabljava na vrtu, so samokolnica, lopata za dodajanje komposta, grablje za ravnanje zemlje, nihajna motika za okopavanje. Če so semena plevelov že vzklila, s slepim okopavanjem z nihajno motiko na globini do pet centimetrov malo zmotiva semena in koreninice, to počneva nekajkrat pred setvijo na grede, da zmanjšava kaljivost plevela skozi sezono."
Kompost se v grede doda vsako leto
Dvignjene grede so napolnjene s približno 15 centimetri kompostiranega organskega materiala. Ob koncu vsake sezone mladi vrtnarski par doda kompostno zastirko tri do pet centimetrov na debelo. "Komposta ne vdelujeva, temveč ga samo položiva po vrhu. S takšnim pristopom dosežemo univerzalno rodovitnost tal. V tleh se tvori humusna plast, ki v sebi zadržuje hranila in vodo. Teh plasti nikoli ne obračava, temveč ohranjava naravno strukturo tal." Takšna tla so odcedna, imajo vezan ogljik ter so polna koristnih gliv, talnih živali in mikroorganizmov. "Ko rastlina raste v rodovitnih tleh, to opazimo v čudovitih pridelkih in zdravju rastlin. Prav tako opazimo vedno bolj rahla tla, ki se ne zbijajo, mnogo manj je plevela, manjša je potreba po zalivanju in manj je potrebnega dela," razlaga sogovornik.
Večje količine komposta nimamo vedno pri roki, še posebno, ko začnemo iz ničle in moramo tla mogoče obogatiti s kakšnim dodatnim centimetrom komposta, vendar je Robi prepričan, da je organskega materiala, ki ga lahko sami spremenimo v kompost, dovolj za vse vrtnarje tega sveta. Le začeti je treba.
