(INTERVJU) Vrtnine s krepkimi celičnimi stenami so bolj trdožive

S pomladnimi sončnimi žarki in dežjem se na vrtu začnejo pojavljati različni izzivi: v tleh se predramijo talni škodljivci, veter, dež in kasneje tudi poletna toča pa lahko izčrpajo ali poškodujejo rastline, kar zahteva pozornost in ustrezno ukrepanje. Vanes Husić, univerzitetni diplomirani inženir agronomije ter strokovnjak iz podjetja Metrob, razkriva podrobnosti o tem, kako se soočiti z nekaterimi izzivi na vrtu.

Kaj vam pomeni vrt in kateri je vaš najzgodnejši spomin nanj?

"Vrt zame v privatnem času predstavlja sprostitev, fizično delo na zraku. Takrat se glava umiri in spočije. Spomin, ki bo vedno z mano, je, da kot otrok nisem nikakor ločil korenja in peteršilja. Vedno, ko me je mati poslala po peteršilj, sem nazaj prinesel cimo od korenja."

S čim na domačem vrtu najraje eksperimentirate?

"Na zelenjavnem vrtu rad preizkušam moderne hibride kapusnic in plodovk. Spremljam, kako so odporne proti boleznim in vremenskim spremembam. V sadnem vrtu pa preizkušam npr. moderne odporne sorte grozdja, da vidim, kako se obnesejo na Notranjskem, na 600 metrih nadmorske višine. Vedno znova me navdušujejo nove sadne vrste in sorte."

Je kakšna zelenjadnica ali sadna vrsta, ki vam pomeni poseben izziv ali veselje?

"Zelo rad opazujem razvoj sadnih dreves, občudujem cvetove, zaradi česar je naš družinski vrt v tej fazi povsem okrasen. Kasneje pa spremljam, kako se plodovi obarvajo in razvijejo. Čeprav imam rad vse vrste sadja, mi največji izziv predstavljajo jablane. Navdušuje me, ker je znanost rezi pri njih najbolj podrobno razdelana. Rad tudi opazujem, kako drevesa reagirajo na moje delo."

Ravnovesje v zemlji

Kateri so osnovni koraki, da imamo zdrav vrt in zakaj je to pomembno za pridelavo zdrave hrane?

"Zdrav vrt se začne z zdravimi tlemi - zemljo. To pomeni, da je živa. V njej prebivajo številni organizmi, vključno z algami, bakterijami, glivami, nematodami, deževniki in krti. Dober vrtnar ohranja pravilno ravnovesje med njimi. To so prvi pogoji, ki zagotavljajo zdravje rastlin. Tudi na majhnem vrtu lahko pridelamo dovolj sezonske hrane, da poskrbimo za bogat in zdrav domači jedilnik. Osnova ekološkega vrtnarjenja je preventiva, ki vključuje krepitev rastlin proti boleznim ter nadzor nad boleznimi in škodljivci."

Škodljivci, ki se skrivajo v tleh

Skozi leto se razmere na vrtu vseskozi spreminjajo, nikoli niso zares idealne. Spomladi, ko po dežju in toplem soncu vse vzbrsti, lahko na nekaterih rastlinah hitro opazimo uši in na tleh polže, manj pa so nam znani škodljivci, ki so dejavni v tleh. Kateri so najpogostejši talni škodljivci v vrtu in kakšno škodo lahko povzročajo?

"Talni škodljivci so zelo pogosti, med najbolj prepoznanimi so strune, bramor, ogrci (ličinke hroščev) ter sovke (ličinke vešč). Poškodbe na rastlinah so hitro opazne, saj rastlina hitro propade, ker so ji škodljivci požrli korenine. Ali pa pobiramo krompir, ki je ves preluknjan od strun. Težava je v tem, da se talni škodljivci zelo hitro razmnožujejo. Še večja težava pa je ta, da so lahko prisotni v tleh več let. Na primer, ogrci imajo običajno triletni cikel, vendar se lahko v primeru hladnega leta ta cikel podaljša še za eno leto. V vsem tem času lahko povzročijo precej škode na vrtu. Cikel pri strunah pa običajno traja med tremi in petimi leti."

Ali so talni škodljivci pod določenimi pogoji bolj aktivni - recimo v bolj vlažnih ali pregnojenih tleh? Kako pravzaprav pridejo na vrt?

"Škodljivci pogosto sami najdejo pot do našega vrta. Ko so enkrat v zemlji, jih je težko iztrebiti. Nemalokrat pa omenjene škodljivce vnesemo v domači vrt kar sami, ob uporabi domačega komposta ali odležanega hlevskega gnoja. Odrasli osebki škodljivcev bodo jajčeca legli na mesto, ki je mehko, vlažno, toplo in bogato z rastlinskimi ostanki. Zato je bistveno, da kompost ali gnoj pred uporabo presejemo. Prav tako ga zaščitimo s protiinsektno mrežo. Tako kompost kot gnoj uporabljajmo zgolj pri pripravi zemlje pozno jeseni. Tako nam bo tudi zima pomagala pri uničevanju škodljivcev v tleh."

Kako lahko najbolje nadzorujemo omenjene škodljivce brez uporabe kemičnih sredstev?

"Najprej je pomembno pravilno uporabiti kompost. Dodatno priporočam, da spomladi pri rahljanju ali prekopavanju vrtnih tal dodate izdelek, ki vsebuje zeolit in rastlinske ekstrakte. To odganja talne škodljivce. Vsem dostopno je tudi moderno biotsko varstvo, nematode. To so živi organizmi, ki jih preprosto dodamo zemlji, in nematode uničijo prej naštete talne škodljivce. Z redno uporabo nematod rešimo težave. In nematode so na voljo vsem vrtnarjem, brez izkaznice za fitosredstva, saj so to povsem naravni, živi organizmi."

Izberimo kakovostne sadike

Kako lahko na začetku vrtnarske sezone poskrbimo za odpornost rastlin, ki jih bomo sadili na vrt?

"Na začetku sezone je bistveno počakati na lepo vreme. Šele ko bo zemlja dovolj ogreta, začnemo s sejanjem in sajenjem. Drugače rastline doživijo šok, kar upočasni začetno rast in jih oslabi. Vedno kupujemo kakovostne sadike od preverjenega proizvajalca, ki mu zaupamo. Ker se podnebje spreminja in lahko hitro preidemo iz tople pomladi v vroče poletje, predlagam, da vrtičkarji preizkusijo moderne hibride, še posebej pri kapusnicah, da skrajšajo čas do pridelka. Pomembno je tudi, da si na začetku sezone pripravimo načrt sajenja, ki upošteva triletni ali štiriletni kolobar. Prav tako je koristno obnoviti znanje o mešanih posevkih z branjem vrtnarskih knjig."

S krepitvijo začnemo pri semenih

Kakšni so ključni koraki za krepitev vrtnin skozi rastno sezono? Potrebujejo rastline krepitev že takrat, ko so videti povsem zdrave, ali šele takrat, ko vidimo, da imajo težave?

"Krepitev rastlin je ključna za preprečevanje bolezni in težav. Začnemo že pri semenih, ki jih namočimo v raztopino morskih alg in simbiotskih bakterij. To izboljša kalivost semena ter spodbuja močnejšo rast koreničice in prvih listov. Nadaljujemo krepitev skozi celotno rastno sezono. Prav tako uporabljamo biostimulante, med katerimi so morske alge in aminokisline. Raztopino teh snovi dovajamo rastlinam z zalivanjem ali škropljenjem. Tudi če zamudimo redno krepitev, hitro ukrepamo, ko opazimo težave na rastlinah, da jim pomagamo pri regeneraciji."

Ali vremenski pogoji, kot so povečana vlažnost, suša, visoke temperature ali obilno deževje in toča vplivajo na odpornost rastlin in kako jim lahko pomagamo po vremenskih šokih?

"Povečana vlaga in toplo vreme so idealno okolje za številne bolezni, predvsem plesni. Da bolezni okužijo rastlino, morajo prodreti skozi njeno celično steno. Krepka rastlina ima hiter imunski odziv na napad bolezni in jo ustavi, preden prodre globoko. Lahko pa jo ustavi še prej, saj ima zaradi krepitve debelejšo in močnejšo celično steno, ki preprečuje, da bi jo bolezen predrla in povzročila okužbo."

S koristnimi bakterijami zalijemo rastline

Kakšna je vloga simbiotskih bakterij na vrtu, kaj te bakterije sploh so in kako jih pravilno uporabljamo?

"Znanost na področju agronomije napreduje in tako imamo tudi vrtnarji na voljo moderne pripravke, ki vsebujejo simbiotske bakterije, kot je Bacillus amyloliquefaciens. S pripravkom preprosto zalijemo rastline in bakterije se naselijo na koreninski sistem in vzpostavijo simbiozo z rastlino. Poenostavljeno povedano, bakterija dobi od rastline hrano (sladkorje) v zameno za močan razvoj in razrast korenin. To prepoznamo po močno povečanem koreninskem sistemu z večjim številom koreninskih laskov. Obenem pa se poveča vnos hranil v rastlino, kar je razvidno iz močnejše rasti. Posledično rastlina postane bolj odporna proti talnim škodljivcem, saj se koreninski sistem hitreje obnavlja, kar prispeva k njegovi boljši odpornosti in preprečuje propadanje rastline."

Sanjski vrt

Še za zaključek: Če bi živeli v popolnem svetu z idealnimi vremenskimi pogoji, kakšen bi bil vaš sanjski vrt?

"To bi bil vrt, h kakršnemu stremimo številni slovenski vrtnarji. Gre za kombinacijo zelenjavno-okrasnega ter sadnega vrta. Poleg tega vključuje visoke in dvignjene grede, ki olajšajo obdelovanje. Pomemben del bi predstavljal tudi obsežen rastlinjak za pridelavo hrane pozimi in prezimovanje eksotičnih rastlin. In seveda, vključen bi bil sadovnjak, ki bi združeval citruse, oljke, orehe, jablane in češnje. Poleg tega bi bila v vrtu naravna izvirska voda s svojimi prebivalci, v kateri bi gojil wasabi."