Vedno si najprej vzamemo čas, da pregledamo celotno zelenico, ocenimo stanje in se pripravimo na delo. Kaj vse je treba spomladi postoriti na trati?
Gnojenje in mah
Številne moti mah. Bodisi na posameznih zaplatah zelenice ali kar na celotni površini. Najbolj učinkovit zaviralec mahu je lepa in gosta trata. To pa lahko dosežemo le s pravilnim gnojenjem in izbiro kakovostnih gnojil. Ta gnojila vsebujejo vsa potrebna makro- (dušik, kalij) in mikrohranila, kot je magnezij. Če želimo ob gnojenju uničiti tudi mah, mora gnojilo vsebovati pravo obliko železa.
Kakovostno gnojilo vsebuje dušik s počasnim sproščanjem, ki zagotovi enakomerno rast trave. Kalij bo poskrbel za močan koreninski sistem, magnezij pa za lepo, temno zeleno barvo. Ključno je, da zelenega mahu ne grabimo in ga s tem ne raznašamo po celotni zelenici, temveč ga najprej uničimo s sredstvom proti mahu. Navadno traja nekaj dni, da se mah posuši, šele takrat ga z grabljami odstranimo s površine.
Pomladna košnja
Zdaj že lahko začnemo kositi, a ne prenizko. Bistveno je, da zelenico na začetku pokosimo na višino 4 do 5 cm in ne nižje, saj je še vedno oslabljena od zime. Če jo pokosimo prenizko, bo potrebovala bistveno več časa, da se okrepi in začne rasti. Toplota v kombinaciji z občasnim dežjem ustvarja odlične razmere za razvoj in dober zagon rasti trave, ki se mora do prihajajoče poletne vročine dobro okrepiti in lepo razrasti. Trato pred prvo košnjo tudi pregrabimo, da odstranimo odmrlo polst in iztrebke deževnikov.
Kdaj zračimo trato
Se sprašujete, kako pogosto in kdaj točno je treba prezračiti trato? Obvezno jo prezračimo vsako pomlad, površine, ki so intenzivno teptane, pa je priporočljivo zračiti tudi jeseni. Če so tla težka in glinena, je zračenje priporočljivo tudi večkrat letno. Dobro prezračena tla zagotavljajo odlične pogoje za dobro razraščen koreninski sistem travne ruše. Tako voda dobro odteka, s tem se zmanjša možnost gnilobe in drugih bolezni.
Z zračenjem vselej počakamo vsaj do druge ali tretje košnje. Nikoli ne začnemo sezone z zračenjem, saj bi s tem poškodovali oslabljen koreninski sistem trat. Za zračenje uporabimo prezračevalnik, manjše površine pa lahko prezračimo kar z vilami, tako da celotno površino trate enakomerno prebodemo. Po zračenju nasujemo še kremenov pesek, ki napolni nastale luknje.
Setev trave
Spomladi lahko opazimo prazne zaplate na zelenici. Zemljo na teh mestih razrahljamo in travo na novo posejemo. S setvijo pa ne hitimo, saj seme za vznik potrebuje toplo zemljo. Zato začnemo sejati, ko je temperatura tal višja od 10 °C.
Če bomo zelenico okoli hiše ustvarili na novo, moramo najprej pripraviti zemljo. Marsikomu na novo pripeljejo zemljo na vrt, vendar je to mrtvica. V tem primeru pripravimo to zemljo s posebnim gnojilom. Najboljša izbira za pripravo zemlje pred setvijo trave je kompostiran hlevski gnoj, ki vsebuje aktivne mikroorganizme. Ti zemljo oživijo in zagotovijo ustrezne pogoje za rast in razvoj vseh rastlin.
Ko sejemo travo, seme vedno vtisnemo v zemljo. Semena pred ptiči nato zaščitimo z lahko vrtno kopreno, ki jo takoj po vzniku odstranimo, da ne dušimo nadaljnje rasti trave.