Vsak nakup ekološkega izdelka je tudi glas za prihodnost

Število ekoloških kmetij v Sloveniji sicer počasi narašča, ta čas jih je vključenih v kontrolo ekološkega kmetijstva že okoli 4000, opaža redna profesorica na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede na Univerzi v Mariboru dr. Martina Bavec, hkrati pa opozarja, da trend rasti ni tako močan, da bi dosegli cilj, ki so si ga zadali v nacionalnem akcijskem načrtu za ekološko kmetijstvo do leta 2027 in v strateškem načrtu za to programsko obdobje. Ta dva dokumenta namreč predvidevata, da bi bilo v Sloveniji 18 odstotkov vseh kmetijskih obdelovalnih površin namenjenih ekološkemu kmetovanju, strategija Evropske unije (EU) From Farm to Fork (poslovenjeno Od vil do vilic) pa predvideva 25-odstotni delež ekoloških površin do leta 2030. "Trenutno smo pri 11 oziroma 12 odstotkih, kar pomeni, da potrebujemo za dosego nacionalnega cilja, ki je za četrtino nižji, kot je v EU, še nekaj korakov in dodatnih ukrepov," opozarja Bavčeva.

Kako pa se v Sloveniji sploh nagovarja kmetovalce, da bi se navdušili za ekološko kmetovanje oziroma se preusmerili v to panogo?

"Sistematičnega nagovarjanja in navduševanja za ekološko kmetijstvo v preteklosti pri nas ni bilo veliko. Zaradi tega je Zveza društev ekoloških kmetov Slovenije za ta namen Ministrstvu za okolje in prostor predlagala financiranje kadrovskih okrepitev iz sredstev Podnebnega sklada, saj ima ekološko kmetijstvo manjše izpuste toplogrednih plinov. Namen je proaktivno nagovarjati kmetije, ki so blizu ekološkemu kmetovanju, jih usmerjati in jim pomagati pri vstopu v to panogo, tudi z zagotavljanjem odkupa in prodaje njihovih kmetijskih pridelkov. Namreč, težava je v tem, da kljub certificiranju ekološke pridelave ni zagotovljen zadosten odkup ekoloških pridelkov, to pa seveda vodi do izgube dodane vrednosti te panoge. Nekateri pridelki, kot so ekološko vzrejeno meso govedi in drobnice ter mleko, se ne prodajo pod oznako ekološki in to konec koncev vpliva tudi na finančno uspešnost ekoloških kmetov.

Ministrstvo za kmetijstvo je v zadnjem letu preko financ podnebnega sklada podprlo izvedbo številnih izobraževanj in delavnic o zgledih dobrih kmetijskih praks ekološkega kmetovanja v Sloveniji in tujini, spletna predavanja strokovnjakov iz tujine in specializirana tržno usmerjena svetovanja. Kar nekaj zainteresiranih kmetov je pri tem izrazilo interes, da svoje kmetije spremenijo v ekološke. Izdelali smo preusmeritvene načrte za 250 kmetij, predstavili smo jim potrebne spremembe in ekonomske prednosti prehoda na ekološko kmetovanje. Od 250 kmetij se jih je 50 že prijavilo v kontrolo ter po dveh oziroma treh letih preusmeritve že lahko pričakujejo certifikat za svoje ekološko pridelane pridelke oziroma živila, nekaj pa jih prehod načrtuje v tem letu in se bodo prijavili do konca tega koledarskega leta. Pričakujemo, da se bo skupno okoli 25 odstotkov kmetij z izdelanimi načrti preusmeritve tudi dejansko odločilo za preusmeritev v ekološko kmetovanje."

Hitro rastoče področje so trajni nasadi

V ekološkem kmetovanju je gotovo priložnost?

"Nekateri kmetje v ekološkem kmetijstvu vidijo svojo priložnost. V določenih sektorjih je ekonomski interes že služil kot velika spodbuda za preusmeritev, to smo opazili v zadnjih desetih letih, predvsem v ekološkem vinogradništvu. Hitro rastoče področje preteklega obdobja je bilo oljkarstvo, saj je že pred desetimi leti vsak tretji oljkar v Sloveniji prešel na ekološko pridelavo. Imamo tudi nekatere uspešne primere, kot je ekološka pridelava haskap jagod, imenovanih tudi sibirske borovnice, ki se je začela kot ekološki projekt podjetja iz Maribora. Danes je skoraj 100 odstotkov pridelave tega jagodičja na okoli 70 hektarjih certificirano ekoloških, kar je velik uspeh za Slovenijo. To pomeni, da imamo nekaj svetlih točk. V preteklosti je bila spodbuda kmetov k prehodu na ekološko kmetovanje manjša, vendar je z novimi finančnimi spodbudami in programi naraslo tudi zanimanje kmetov. Pomembno je, da povečamo število in količine pridelkov iz ekološke pridelave, saj imajo te pridelave svoje specifičnosti, ki jih večina potrošnikov in kmetov še ne pozna dovolj dobro. Seveda morata biti informiranje in izobraževanje o prednostih in posebnostih ekološkega kmetijstva sistematični in dostopni vsem konvencionalnim kmetijam, da bodo kmetje bolje razumeli priložnosti in prednosti te prakse ter se hkrati zavedali tudi omejitev in težav."

Je podpora države ekološkemu kmetijstvu torej zadostna ali bi morala biti, da dosežete že omenjeni zastavljeni cilj, v prihodnje večja?

"Načeloma lahko rečemo, da so trenutne podpore na hektar obdelovalne kmetijske površine ali na čebelji panj zadovoljive. Seveda obstajajo področja, kjer so izboljšave še potrebne. Znan je denimo problem, da konvencionalne kmetije, ki lahko uporabljajo kemično sintetična fitofarmacevtska sredstva (herbicide, insekticide, sistemične fungicide ...) in lahko topna mineralna gnojila, krmijo živali z gensko spremenjeno krmo ..., z različnimi kombinacijami ukrepov dosegajo podobne ali celo višje subvencije na hektar obdelovalne površine kot ekološke kmetije. Se pa slednje soočajo z dodatnimi zahtevami in obremenitvami. Predlog ministrstvu je bil, da bi morale biti subvencije za ekološke kmetije vsaj za 30 odstotkov višje od tistih za konvencionalne kmetije, da bi te resnično delovale stimulativno. Žal se to še ni uresničilo. Vendar lahko rečem, da se dogajajo pozitivne spremembe v strateškem načrtu države, s katerim se ekološkemu kmetijstvu skozi različne druge ukrepe, kot so dodatne točke in višji delež sofinanciranja investicij, daje večja podpora. Trenutno je naklonjenost kmetijske politike ekološkemu kmetijstvu opazna, to pa daje upanje, da bo podpora v prihodnje še večja in še bolj stimulativna za kmete, da preidejo na ekološko pridelavo."

Javne zavode oskrbujejo veliki distributerji

Ali se za javne ustanove, kot so vrtci, šole in bolnišnice, danes naroča več ekoloških pridelkov?

"Trenutno se naročanje ekoloških pridelkov povečuje, predvsem zaradi sprememb v kmetijski zakonodaji, ki je bila sprejeta pred dvema letoma in je uvedla nadzor nad realiziranimi količinami ekoloških (trenutno je obvezna količina 12 odstotkov, v prihodnje bo 15 odstotkov) in drugih živil iz shem kakovosti (obvezno 20 odstotkov), kar sicer določa zakonodaja o zelenem javnem naročanju. Lani so bile prvič opravljene inšpekcijske kontrole v okoli 80 javnih zavodih, kjer je bilo ugotovljeno, da manjšina teh zavodov izpolnjuje zahtevane količine. Nekateri javni zavodi skoraj niso naročali ekoloških živil in iz drugih shem kakovosti, večina pa jih je bila nekje vmes. S temi kontrolami se je povečalo zavedanje o pomembnosti ekoloških živil za zdravje najobčutljivejših skupin, kot so otroci in bolniki. Znano je, da ekološka hrana prispeva k boljšemu zdravstvenemu stanju.

Pogost izgovor za nezadostno naročanje ekoloških pridelkov v javnih zavodih je pomanjkanje slovenskih ekoloških proizvodov. Če primerjamo količine zelenjave, sadja ali svinjskega mesa iz konvencionalne pridelave, vidimo, da je v Sloveniji velik primanjkljaj, in logično je, da je ekoloških še manj. Vendar pa je mogoče vedno najti domače ekološke proizvode, kot so goveje meso, mleko in mlečni izdelki, jajca, žita, kosmiči, čajne mešanice, suho sadje ..., če so javni zavodi pripravljeni te izdelke tudi naročiti pri lokalnih ekoloških kmetijah, ki so od uvedbe obveznega petodstotnega deleža ekoloških živil leta 2011 večinoma dobavljale preko naročilnic. Dodatna težava za ekološke kmete je bila v času korone uvedba obveznega deleža iz drugih shem kakovosti (z geografskim poreklom in označbo živil, izbrana kakovost), ko so takšen način dobave v veliki meri zasedle s konvencionalnimi živili tudi večje kmetijske zadruge, ki ne sodelujejo na uradnih javnih razpisih, temveč raje dobavljajo živila na enostavnejši način. Ta sprememba je zmanjšala priložnosti za lokalne ekološke kmete, saj so zdaj veliki distributerji tisti, ki oskrbujejo javne zavode, kar pomeni, da ekološka živila pogosto prihajajo iz tujine namesto od lokalnih pridelovalcev. Kljub dobrim namenom se zaradi sistemskih sprememb kdaj doseže tudi nasprotni učinek, to pa povzroči zmanjšanje lokalnih ekoloških dobav ter manjšo podporo lokalnim ekološkim kmetom."

Je pa v Sloveniji še vedno občutek, da se prednosti ekološkega kmetijstva mnogi še ne zavedajo dovolj. Katere prednosti bi sami izpostavili?

"Glavna prednost ekološkega pridelovanja hrane je, da niso uporabljeni kemično-sintetični pripravki oziroma pesticidi, zato so ekološka živila najmanj obremenjena s kakršnimi koli ostanki teh snovi. To je tudi glavni razlog, zakaj se veliko potrošnikov odloča za nakup ekoloških izdelkov. Poudarek je na zdravju in varnosti hrane, ki jo zaužijemo. Ekološka pridelava pomeni tudi prepoved uporabe gensko spremenjenih organizmov. Torej, nič od tega, kar bi potencialno lahko prišlo na krožnike kot posledica genske manipulacije v pridelavi, ne najde svojega mesta v ekološko certificirani hrani. Ta prepoved je strogo upoštevana in nadzorovana na evropski ravni, kar daje dodatno zagotovilo o kakovosti in varnosti ekoloških živil. Te prednosti so še posebno pomembne v kontekstu globalnih zdravstvenih in okoljskih izzivov, saj ekološka pridelava prispeva k ohranjanju biodiverzitete, varovanju vodnih virov in zmanjševanju onesnaževanja okolja, kar je dolgoročno koristno za vse nas. Ekološko kmetijstvo prinaša številne prednosti tako za zdravje ljudi kot tudi za okolje. Ekološka kmetija predstavlja eno najbolj varnih in zdravih delovnih okolij, saj je izpostavljenost kemičnim pesticidom in sintetičnim gnojilom bistveno manjša. Študije iz Francije so pokazale, da so kmetje, ki uporabljajo konvencionalne metode kmetijstva, v svojih telesnih tekočinah imeli visoko koncentracijo pesticidov, ekološki kmetje pa ravno obratno. Nenazadnje pa ima ekološko kmetovanje tudi pomemben okoljski vidik. Uporaba naravnih gnojil in metod obdelovanja tal prispeva k boljšemu ohranjanju humusa in biotske raznovrstnosti v tleh. Posledica tega je večja odpornost rastlin proti podnebnim spremembam, kot so suša in ekstremne vremenske razmere. Ekološka kmetija je pogosto bolj odporna proti škodljivim učinkom podnebnih sprememb, kar je ključno za dolgoročno prehransko varnost. Prav tako je ta način kmetovanja bolj prijazen do živali. Vse kategorije in vrste živali na ekoloških kmetijah morajo imeti dostop do prostega izhoda, večji prostor za bivanje in višje standarde oskrbe. Vse to pod rednim nadzorom prispeva k njihovemu boljšemu počutju. V Sloveniji in tudi drugod v EU so ekološke kmetije in predelovalni obrati ter tudi vsi distributerji, ki jih je pri nas že preko 500 certificiranih, pod strogim dodatnim nadzorom pooblaščenih certifikacijskih organov in morajo izpolnjevati visoke standarde, da lahko pridobijo certifikat za ekološka živila."

Dosledno označevanje ekoloških živil

Pogosto je slišati, da je ekološko pridelana hrana predraga. Je mogoče narediti razrez cene in narediti izračun, da lahko pojemo manj hrane, ki pa je bolj kakovostna, in tako ne povečamo izdatkov za prehrano?

"Nekaterih ekoloških prehrambnih izdelkov, ki sicer so dražji od konvencionalnih in industrijsko pridelanih, enostavno ni mogoče primerjati, imajo namreč precejšnjo dodano vrednost. Na primer, ekološko sadje je lahko precej dražje od konvencionalnega, medtem ko pri mlečnih izdelkih, kot je maslo, to ni vedno pravilo. Ekološko maslo je lahko v nekaterih primerih celo cenejše od konvencionalnega v isti trgovini. Relativno majhne so razlike tudi pri ekološki moki in tudi pri ekološki govedini. So pa živila, kjer so te razlike veliko večje, zlasti pri na primer maščobah. Razlike v ceni so odvisne od številnih dejavnikov. V ekološki reji mora piščanec rasti najmanj 81 dni ali več, odvisno od pasme (počasi rastoče pa nekoliko manj), kar lahko povzroči, da se ga zakolje nekoliko prej. V konvencionalni reji piščanci zrastejo do končne mase v 38 do 42 dneh, kar pomeni, da je lahko prireja v hlevu količinsko dvakrat večja od ekoloških piščancev v enakem časovnem obdobju. Ekološki piščanci morajo imeti več prostora, dostop do ozelenjenih zunanjih površin za pašo in ekološko krmo brez preventivnih dodatkov, kot so kokcidiostatiki, ki se v konvencionalni reji preventivno uporabljajo od prvega dne reje piščanca. Ekološka reja zahteva, da je krma 100-odstotno iz ekoloških žit in stročnic. Prepovedane so vsakršne komponente živalskega izvora, sintetične aminokisline … Takšna reja je bolj trajnostna in etična, čeprav je dražja. Zato je pomembno, da potrošniki razumejo te razlike in so pripravljeni plačati višjo ceno za ekološke izdelke, saj niso le boljši za zdravje, ampak tudi prispevajo k boljšemu okolju in življenju živali."

Pa se vam zdi, da se je odnos do ekoloških izdelkov kaj spremenil, izboljšal?

"Kljub temu da so ekološka živila vse bolj priljubljena, je ozaveščenost kupcev v Sloveniji še vedno slaba. Prvi kupci ekoloških izdelkov so bili predvsem tisti, ki so se zaradi resnih zdravstvenih težav odločili za bolj zdrav način prehranjevanja. Sčasoma se je zavedanje o prednostih ekološke hrane razširilo tudi med širšo populacijo, predvsem med starše, ki želijo zagotoviti bolj zdravo prihodnost za svoje otroke, v času nosečnosti in pri doječih materah pa tega zavedanja še ne opažam v večji meri. Vendar še vedno obstajajo izzivi, predvsem pri doseganju širše množice, ki svoj čas preživlja v hitrem tempu sodobnega življenja in pri tem pogosto zanemarja pomen kakovosti hrane, ki jo zaužije. Za povečanje ozaveščenosti je ključno izobraževanje. Potrošnike je treba informirati o koristih ekoloških živil, ne le z vidika zdravja, ampak tudi okoljskih in socialnih prednosti. Tudi gostinci bi morali jasno označevati ekološka živila in skupaj s trgovci aktivno promovirati njihove prednosti. Prav tako bi morali v šolski izobraževalni sistem vključiti osnovno znanje o ekološkem kmetijstvu, ekoloških živilih in trajnostnem življenjskem slogu. To bi pomagalo, da že mlade generacije razumejo pomen takšne prehrane. Cenovni vidik igra pomembno vlogo pri odločanju potrošnikov. Kljub temu da so ekološka živila pogosto dražja, je dolgoročna korist za zdravje in okolje nesporna. Direkten nakup na ekološki kmetiji, naročilo tedenskih zabojčkov ekološke zelenjave in sadja ter sezonsko prehranjevanje so tudi načini, kako zmanjšati ceno nakupa ekoloških živil. Prav tako kuhanje ekoloških obrokov iz osnovnih živil v okviru družine namesto nakupa predpripravljene hrane ali prehranjevanja v gostinskih lokalih. Subvencije in finančne spodbude za ekološke kmete pa bi lahko znižale stroške pridelave in s tem cene za končne potrošnike, kar bi pripomoglo k večji dostopnosti teh živil. Države članice EU pa imajo možnost znižanja stopnje davka na dodano vrednost celo na 0 odstotkov, če se tako odločijo. Nekatere države že razmišljajo tudi v tej smeri."

Kakšno prihodnost torej napovedujete tej panogi?

"Slovenija ima potencial postati vodilna v ekološkem kmetijstvu, povezanem z zelenim trajnostnim turizmom, če bo znala izkoristiti svoje naravne danosti in zavezanost trajnostnemu razvoju tudi na področju ponudbe hrane in v kulinariki. Spodbujanje ekološke pridelave na zaščitenih območjih, kot so vodovarstvena območja, bi lahko bilo ključno za ohranjanje čiste pitne vode in zdravega okolja, kar bi koristilo tako naravi kot ljudem, ki tam živijo. Zavestna odločitev za ekološko hrano ni le izbira za boljše zdravje, temveč tudi glas za ohranjanje okolja in podporo lokalnim skupnostim, ki se trudijo ohraniti naravo in naše skupne vire. V tem smislu je vsak nakup ekološkega izdelka tudi glas za prihodnost."