(FOTO) Šele ko je Albina Sušec s Sel na kmetiji sama začela pridelovati jogurte, je ugotovila, da so dobri

Ko je Albina Sušec pred dobrimi desetimi leti želela prevzeti domačo kmetijo Šuler na Selah pri Slovenj Gradcu, usmerjeno v govedorejo, se je zapletlo pri pridobitvi nepovratnih evropskih sredstev. Izkazalo se je namreč, da bi bila z višjo ekonomsko šolo preveč izobražena mlada prevzemnica, zato je pridobila nacionalno poklicno kvalifikacijo za predelovalko mleka in finančno podporo.Odkritje na tečajuČeprav so oddajali mleko in se vedno trudili, da je kakovostno, nihče nikoli iz njega ni nič delal. "Nimamo te zgodovine, razen poleti kislo mleko, to je bilo tudi vse. Tudi ljubitelji jogurtov nismo bili, dokler nisem šla na tečaj njihove izdelave. Šele tam sem ugotovila, da so dobri. Pa ne le jaz, tudi ostali družinski člani," se spominja komunikativna in vedno nasmejana kmetica, ki je sprva hodila v službo. Zasluge, da se je odločila za predelavo mleka, ima tudi soseda Breda Gnamuš Dušek z bližnje kmetije Ravnjak, kjer imajo tudi prenočitvene kapacitete in jo je ves čas spodbujala v želji, da bi lahko svojim gostom postregla domače mlečne dobrote.Prve jogurte je Albina izdelala v domači kuhinji, ki je kmalu postala premajhna, zato si je prostore uredila v nekdanjem seniku, kjer pa je tudi že (pre)tesno. Novi so tudi lonci, zamenjala jih je z dvema velikima kotloma, 90- in 150-litrskim. Začetki so bili podobni kot povečini povsod. Veliko poskusov, preden je našla pravi recept. Včasih je pozabila v maso kaj dodati ali pa jo je pustila predolgo zoreti in se je skisala. "Pujsi so se takrat fajn redili na moj račun," se pošali Albina, ki je začela z navadnimi jogurti, ki se še vedno najboljše prodajajo, kasneje je dodala sadne okuse, povečini borovnice in gozdne jagode, ki jih je nabirala sama. A ker bi za pridelavo sadne baze potrebovala certifikat, se je raje odločila, da jo kupuje. V ponudbi ima trenutno dvanajst okusov, dolgoročno razmišlja, da jih bo manj. To zato, ker bo kmalu ena od sosed registrirala to dejavnost in bo bazo kupovala pri njej. Strankam namreč želi ponuditi najboljše, da je čim bolj domače, naravno. Tudi zato so se pred nekaj leti preusmerili v ekološko kmetovanje, zadnje obdobje si prizadevajo, da bo v njihovi 14-glavi čredi krav čim več goveda pasme jersey, ki daje mleko z večjim odstotkom tolšče in beljakovin. Njihovi jogurti iz domačega mleka s 4,6 odstotka maščobe so kremasti in polnega okusa. Letos je v ponudbo dodala še jogurte brez laktoze. Zanje se je odločila na prigovarjanje prijateljic, ki imajo laktozno intoleranco. "Šla sem na tečaj v Naklo, da sem se naučila tehnologije njihove pridelave. Postopek vzame malo več časa in terja več pazljivosti. Okus je podoben kot pri običajnem jogurtu, mogoče rahlo bolj sladkast in bolj bele barve so," pojasni Albina, ki ponuja tudi mlade sire in skuto brez laktoze. V ponudbi je še domače mleko, sir za žar, maslo, letos so jo razširili še z mlečnim sladoledom, a vsi ti našteti izdelki vsebujejo laktozo. Čeprav nekatere njene stranke ugotavljajo, da imajo ob uživanju domačih mlečnih izdelkov manj težav z napihovanjem in drugimi simptomi mlečne intolerance, kot če uživajo kupljene mlečne izdelke. Letno namolzejo okoli 70 tisoč litrov mleka, v mlečne izdelke ga predelajo tretjino, preostalo količino oddajo mlekarni. Možnosti za večjo proizvodnjo za zdaj ne vidi, saj želijo ohraniti butično predelavo. "Težko bi sama naredila še več, pa tudi kvaliteta v primeru masovne proizvodnje najverjetneje ne bi ostala enaka," razmišlja Albina, ki izziv vidi v zorjenih sirih in tudi v predelavi kozjega mleka, a je to povezano s številnimi evidencami in papirji, ona pa ima pa z njimi že zdaj (pre)veliko dela. Smo pač zbirokratizirana država tudi na tem področju. Kvaliteta ima prednost pred cenoIzdelke prodaja na kmetiji, enkrat ali dvakrat tedensko jih dostavi tudi na nekatera dogovorjena mesta v Slovenj Gradcu in na Ravnah na Koroškem. Z mlekom in jogurti oskrbujejo tudi nekatere šole in vrtce. Kot ugotavlja, vedno več ljudi izbira domačo, lokalno pridelano hrano: "Mnogim ni več na prvem mestu cena, temveč dajejo prednost kvaliteti."Albina trenutno krmari med vlogami mame, žene, hčere in seveda delavke na kmetiji, saj se trudijo biti samooskrbni. Njen delavnik se začne zgodaj zjutraj z molžo, dopoldanske ure običajno preživi v sirarni, sledi kuhanje kosila. "Z delom običajno zaključim okoli dveh, da lahko popoldanske ure preživim s tremi sinovi Janom, Luko in Joštom, vozim jih tudi na razne dejavnosti ... Zvečer pa spet molža in sirarna," svoj dan opiše Albina, ki se pogosto tušira. "Mož se večkrat pošali da, ko bom nehala delati v hlevu in sirarni, bomo zelo prihranili pri vodi." Kljub številnim obveznostim se ne pritožuje. Polna energije je in tudi ob našem obisku je več kupcem prodala jogurte in sladoled. "Da tekam po stopnicah iz hiše v sirarno in nazaj, je dobra rekreacija," razloži Albina, tudi strastna planinka in aktivna članica najmanj dveh društev (govedorejskega, sirarskega, je pa tudi članica upravnega odbora Koroške kmetijsko-gozdarske zadruge). Rada se vozi tudi z motorjem, a ji mož dovoli le še skuter, pove malo za šalo, malo za res. Pripravlja pa tudi razne delavnice, otroci lahko denimo pri njih vidijo, kako se molze kravo. Pred nekaj leti je bila tudi med kandidatkami za naziv mlada kmetica leta.

(FOTO) Šele ko je Albina Sušec s Sel na kmetiji sama začela pridelovati jogurte, je ugotovila, da so dobri

Preberite celoten članek

Sponzorirana vsebina

Izbrano