Z zimsko rezjo uravnavamo razmerje med bujnostjo in rodnostjo drevesa

Kdaj je najprimernejši čas za rez sadnega drevja? Je to odvisno od temperature? Kolikšna naj bo? Kaj pa vlažnost zraka? Ali recimo dež in sneg ter veter vplivajo na stanje vej? Kdaj se ni dobro lotiti rezi? Taka in podobna vprašanja se ne porajajo zgolj vrtnarskim začetnikom, temveč občasno tudi izkušenim vrtičkarjem, če jim sadje ne uspeva, kot bi si želeli. Postavili smo jih Metrobovemu strokovnjaku Vanesu Husiću, univ. dipl. inž. agronomije.  

Kdaj je pravi čas za zimsko rez in od česa je odvisen? 

"Pravi čas za zimsko rez je nekako od novega leta pa vse do cvetenja. Bolj zgodaj ko drevo režemo, bolj bujno bo odgnalo. Kasneje ko ga režemo, manj bujna bo rast. Ampak zaradi bolj toplega in vlažnega vremena je obrezana rastlina veliko bolj izpostavljena boleznim. Tako da se večinoma odločamo za rez na domačem vrtu v februarju in marcu. Začetnikom je priporočeno rezati kasneje, ker takrat lažje prepoznajo cvetne brste. Ti so pri pečkarjih lepi, okrogli, debeli, medtem ko so listni brsti majhni in trikotne oblike. Za domači vrt je najbolj enostavna gojitvena oblika piramida. Tako so plodovi dobro osončeni in vzdrževanje je precej enostavno. Pri rezi vedno pazimo, da je suho vreme vsaj tri dni, ker tako zmanjšamo možnost okužbe z boleznijo."

Kako rez vpliva na rodnost drevesa?

"Z zimsko rezjo uravnavamo razmerje med bujnostjo in rodnostjo drevesa. V mislih imamo vedno dejstvo, da moramo vzgajati mlad les na drevesu. Star les odstranjujemo in vzgajamo mlad les. Da bo rodnost prava, režemo vedno tako, da so plodovi dobro osončeni. Brez sončne svetlobe ne bo okusnih in vitaminov polnih plodov."

Katero orodje si pripravimo? Se da tudi kaj improvizirati, nadomestiti, če nimamo vsega pri roki?

"Kakovostno orodje je zelo pomembno. Če imamo doma nekaj dreves, jagodičevje in še kakšno vrtnico, se nam vsekakor splača vložiti nekaj denarja v kakovostne škarje in žago. Izberemo škarje z zamenljivim rezilom (glavo), saj bo popravilo enostavno in poceni. Zelo pomembne so škarje z dolgimi ročaji in raztegljive škarje, da čim več drevesa dosežemo s tal. To je bolj varno kot plezanje ali lestev. Močna in stabilna lestev je zelo pomembna zaradi naše varnosti. Pred delom je pomembno, da vse orodje razkužimo, da ne prenašamo bolezni z drevesa na drevo."

Kaj je osnovno načelo rezi? Kaj moramo nujno odrezati? 

"Pri zimski rezi je zelo pomembno odrezati vse obolele ali zlomljene veje. Rez mora biti gladka, skozi grobe rane hitro vstopi bolezen, ker rastlina rano težje zaceli. Nastale rane je pametno zamazati s kakovostno cepilno smolo. Tako preprečimo vdor bolezni in rana se hitreje zaceli."

Je razlika med rezjo mladega in starega drevesa? Kaj pa med sortami? Ali za koščičasto sadje velja enako kot za pečkato? Kaj pa fige ali kiviji, ki so tudi na Štajerskem vse pogostejši? Potrebujejo obrezovanje?

"Ko posadimo novo drevo, je pomembno že samo oblikovanje sadike. S pravilnim delom moramo glede na drevesno vrsto, sorto in podlago oblikovati vrh in posamezne etaže vej. Pri starem drevesu pa gre za pomladitveno rez, ki jo kombiniramo s pravilnim gnojenjem. Rez posameznih sadnih vrst se med sabo precej razlikuje. Že znotraj pečkarjev ali koščičarjev ali lupinarjev obstajajo razlike. Kivi vzgajamo po celi Sloveniji in rez je praktično enaka rezi trte, ki jo vzgajamo na brajdi ali pergoli. Figa tudi zahteva svojo rez. To je namreč zelo bujno drevo ali grm, pri njem pa moramo izrezovati stare veje in nižati posamezne poganjke."

Ali drevje po rezi zahteva kako posebno nego?

"Če režemo sadno drevje malo pred brstenjem, je rez najbolje kombinirati s prvim spomladanskim škropljenjem. V praksi to pomeni, da takoj po rezi škropimo drevo z bakrovim sredstvom. To deluje proti boleznim in dejansko 'razkuži' nastale rane. Nato opravimo še škropljenje z oljnim pripravkom proti škodljivcem. Da bo škropljenje čim bolj učinkovito, sredstev ne mešamo. Raje ju uporabimo v razmaku vsaj enega dneva. V času škropljenja naj bo drevo suho in temperatura nad 5 °C med škropljenjem in še pet ur po njem. To je zelo pomembno za zdravje naših rastlin in seveda pridelka."

Ali ljubiteljski vrtnarji pogosto delajo kake napake, na katere bi jih želeli posebej opozoriti?

"Številni vrtnarji kar pozabijo gnojiti drevesa na domačem vrtu. Za dober pridelek in pravilno rast je spomladansko gnojenje zelo pomembno, saj takrat rastlinam dodamo dušik in številna druga hranila. Gnojiti začnemo, ko opazimo, da je rastlina začela brsteti, se prebujati. Gnojimo vedno po obodu krošnje, stran od debla. Koreničice, ki črpajo hranila, so na koncih glavnih korenin. Gnojimo pred dežjem, da se gnojilo raztopi in hranila preidejo v talno raztopino."