Senatorji Univerze v Mariboru so zavrnili še eno habilitacijo v redno profesuro, tokrat enemu najbolj vplivnih profesorjev mariborske univerze, Boštjanu Brezovniku s Pravne fakultete, ki se je v minulih dneh znašel pod plazom javnih očitkov o plagiatorstvu, podjetništvu v okviru njegovega Inštituta za lokalno samoupravo ter zaslužkarstvu, ki da si ga obeta od projekta pokrajin, kjer je vodja strokovne skupine za pripravo predlogov nove razdelitve Slovenije.
"Razčiščevanje domnevno neprimernih in nemoralnih akademskih praks je eden od nujnih ukrepov za zagotavljanje integritete akademskega prostora"
Razčiščevanje za nazaj
Habilitacijska komisija Brezovniku rdečega kartona ni pokazala zaradi neizpolnjevanja formalnih pogojev - tem je zadostil -, ampak zaradi primera izpred šestih let. Takrat naj bi si bil Brezovnik in njegov tesni sodelavec, Jan Žan Oplotnik, sicer bivši prorektor in Kačičev rektorski protikandidat, prisvojila članek Brezovnikovega mentorja, Boža Grafenauerja, in ga skušala objaviti pod svojim imenom, vendar je to preprečil Grafenauer, ker je članek po naključju dobil v recenzijo. Brezovnik, sicer soavtor Grafenauerjevega članka, je pojasnjeval, da Oplotnik ni vedel, da je avtor tudi Grafenauer, in da je članek v objavo poslal brez Brezovnikove vednosti. Oplotnik je zgodbo potrdil, zadeva se je zaključila z opravičilom in razgovorom pri tedanjem dekanu Saši Preliču, ki takrat ni uvedel nobenih sankcij. Je pa Prelič, kot tudi Grafenauer, z zadevo pred meseci seznanil Kačiča, ta pa je prvega minule dni povabil, da najprej habilitacijski komisiji, potem še senatu predstavi dogajanje iz leta 2013.
Kdo je osebno primeren
Habilitacijska komisija je lahko Brezovnikovo sicer formalno popolno vlogo zavrnila na podlagi osmega člena meril za volitve v nazive visokošolskih učiteljev Univerze v Mariboru, ki od kandidatov terja tudi osebno, moralno in etično primernost ter prispevek k ugledu univerze. Člen je znotraj akademske skupnosti zaradi precejšnje arbitrarnosti deležen številnih kritik, v teh dneh je njegovo spremembo zahteval tudi Sviz. Je pa lahko komisija na podlagi osmega člena redno profesuro odrekla denimo Klavdiju Logožarju, profesorju Ekonomsko-poslovne fakultete, ki je preprodal diplomo študentke. Spomnimo, gre za afero, v kateri je svoj del odigral tudi Jan Žan Oplotnik.
Senatorji sicer niso vezani na mnenje habilitacijske komisije in tudi ni neobičajno, da glasujejo v nasprotju z njenimi ugotovitvami.
Brezovnik v tožbo
Brezovnik je na drugi strani prepričan, da gre za obračunavanje z njim. Po njegovih besedah mu rektorat in vodstvo Pravne fakultete neupravičeno pripisujeta odgovornost v zvezi z razkritji družbe Ernst&Young, ki so bila pripravljena v času, ko je bil Oplotnik prorektor za finance, in ker mu, kot navaja, zamerijo opozarjanje na "slabo poslovanje" Pravne fakultete, odkar jo vodi dekanka Vesna Rijavec. Vse dogajanje ocenjuje še kot "poskus diskreditacije zaradi mojega vodenja projekta priprave pokrajinske zakonodaje". "Izrazito neobičajno je, da so senatorji odločili na podlagi razlage profesorja Preliča, ne da bi mi dali možnost zagovarjati se v postopku in predložiti dokaze, da očitnega dejanja nisem storil. Takrat, ko so imeli možnost, nobeden od akterjev, ne Prelič ne Grafenauer, ni reagiral in izpeljal nobenega postopka, ne vložil kazenske ovadbe, ne izpeljal disciplinskega postopka ali postopka pred komisijo za etična vprašanja," razplet habilitacije komentira Brezovnik. Ob tem zatrjuje, da so mu na vsakem koraku habilitacijskega postopka postavljali ovire, ko je vse preskočil, pa "potegnili ven zadevo izpred šestih let".
