Denar zanj je namenilo Slovensko žensko društvo, v katerem je bila izjemno dejavna Marija Maister, žena generala Rudolfa Maistra. To društvo je sedem let prej pričelo zbiranje sredstev za ustanovitev otroške bolnice, a ker ni bilo zbranega dovolj denarja, so ga namenile Društvu za zaščito otrok.
Čeprav je bilo odprtje počitniškega doma šele leto za tem, so še v istem letu tam letovali prvi mariborski otroci. Takrat v le za silo popravljeni podrti kmečki hiši, zraven so postavili še tako imenovano Decker barako. Junija so jih obiskali tudi iz Mariborskega večernika Jutra in zapisali: "Že od daleč čuješ veseli smeh in krik mladine, ki se igra. 60 jih je danes, 32 dečkov, 28 deklic. Ravnokar so prišli z dolgega celodnevnega izleta: čez Svete tri kralje, preko Šumika, čez Areh in Sveto Uršulo. Za manjše je to veliko, vkljub temu pa se veselo igrajo in skačejo, kakor bi ne bili prav nič utrujeni. Organizacijo kolonije vodi ravnatelj gospod Dečjega doma Slavoj Dimnik z gospo soprogo, ki sta oba bila ta dan tam in sta se tudi udeležila izleta. Nadzorstvo nad dečki imata g. učitelj Vojeslav Ipavec in abiturijent Kosič, znan pod skavtskim imenom Puma, ki kakor oče gre z otroki in ga dečki silno obrajtajo." Za gospodinjstvo je v domu skrbela še s pomočnico zaščitna sestra Milka Plemičar, za lačne deklice in dečke pa je s svojo okusno in tudi obilno hrano skrbela gospa Marjetica. Za otroke iz premožnejših družin je bila oskrba 600 din na mesec, za tiste z manj denarja polovica zneska. Za otroke iz revnih družin je mestna občina prevzela stroške.
"Stremljenje gre za tem, da se ustvari oblastna počitniška kolonija — v svrhe okrepčanja in tudi zdravljenja v tem čistem pohorskem zraku," zapišejo v časniku. In v naslednjih letih je nastal čisto pravi počitniški dom za otroke, z vso potrebno infrastrukturo in vrtom, leta 1933 so zgradili bazen, Počitniški dom kraljice Marije, kakor se je imenoval, je imel celo svojo električno centralo.
