Firbcanje po Mariboru: Zeppelin na tračnicah hitrejši kot današnji vlaki

Vid Kmetič
08.11.2021 04:00
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Leta 1957 novi motorni vlak delavnice vozil Boris Kidrič Maribor na prvi poskusni vožnji Foto: Danilo Škofič
Danilo Škofič

Z izgradnjo Južne železnice med letoma 1846 in 1849 in njenega koroškega kraka leta 1864 se je pri nas začela postopoma razvijati tudi industrija, Maribor je postal pomembno prometno središče. Skoraj devetdeset let od prihoda železnice je v Maribor prispel tudi prvi motorni vlak. 4. oktobra 1933 se je na tretjem tiru glavne železniške postaje na motorni voz, na Zeppelin na tračnicah, kakor so ga poimenovali, vkrcalo 22 železniških strokovnjakov in inženirjev. Vlak je naši železniški upravi za preizkus posodila znana avstrijska tvrdka Austro-Daimler Puch-Werke. Ob trinajsti uri je krenil s postaje proti Ljubljani.

"Motorni vagon, ki ga ženeta dva motorja po 80 konjskih sil in ki sta montirana spredaj in zadaj, je že takoj v začetku dobil kaj hitro veliko brzino. Takoj za Teznim je drvel s silno lahkoto in skoraj neslišno z brzino 100 kilometrov na uro vse do Pragerskega. Treba je bilo nekoliko popuščati, ker bi sicer prispel v Ljubljano v pičlih dveh urah!" so pisali.

Zeppelin na tračnicah je imel 40 sedežev z dvema kupejema, enega za kadilce in enega za nekadilce, ter stranišče. Sedeži so bili dokaj udobni, pač v skladu s praktično urejenostjo vlaka. S svojimi desetimi tonami je porabil na 100 kilometrov približno 45 kilogramov bencina, cena takšnega "voza " pa je bila 800.000 takratnih din.

Seveda so povsod ob progi množice ljudi začudeno gledale "belo pleskani voz, ki je drsel z bliskovito naglico", verjetno pa se jim je, vajenih parnih lokomotiv, še najbolj čudno zdelo dejstvo, da se iz Zeppelina ni valil črn dim. Ustavil se je samo v Celju za štiri minute in v Zidanem Mostu za eno, do Ljubljane pa je prispel s štiriminutno zamudo, a kljub temu v rekordnem času 142 minut. Čas, ki ga skoraj devetdeset let kasneje na isti relaciji vsi vlaki, ki vozijo od Maribora do Ljubljane, ne dosežejo.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta