(FOTO) Analiza in časovnica: Zakaj je srednji bazen kopališča Pristan v Mariboru zaprt že 2555 dni

Če kaj, potem je pri investiciji v prenovo srednjega bazena v Pristanu jasno samo eno: narobe je šlo skoraj vse, kar je narobe lahko tudi šlo. Žal vse do danes, torej skoraj tri leta po začetku investicije in 2555 dni, odkar je bazen zaprt, še zmeraj ni niti približno jasno, kdo je za to odgovoren, vsi vpleteni namreč lastno odgovornost zavračajo ali pa jo valijo na druge, večina pa jih prst uperi predvsem v mariborsko občino in v način, na katerega je ta, predvsem v mandatu prejšnjega župana Andreja Fištravca, vodila investicijo.

Gordijskega vozla ni presekala niti revizija o pravilnosti poslovanja v občinskem uradu za šport, ta je investicijo vodil, ki je pokazala, da so bili kršeni zakon o javnem naročanju, obligacijski zakonik in navodila za oddajo javnih naročil. Predmet revizije so bila namreč le javna naročila, ne pa tudi morebitne strokovne napake izvajalca del (MarkoMark Nival), projektantov (Arhiteza) in nadzora (IMO Biro). Zahteva opozicije na decembrski seji mestnega sveta, da mestna uprava proti krivcem poda kazenske ovadbe, je zato za zdaj ostala neuslišana. "Prijavo policiji lahko poda vsak, če ste razbrali dovolj elementov za to, ukrepajte. Sam ne vem, proti komu naj ukrepam, ker se bo vsak izgovarjal, da ni kriv. Če pa kdo ve, koga je treba tožiti, naj to naredi," je na zahtevo LPR Stojana Auerja odgovoril župan Saša Arsenovič.

​Krivca bo težko najti

Občina je sicer nedavno naročila tudi strokovno revizijo investicije, a zdi se, da tudi ta ne bo dala želenih odgovorov. "Kot veste, imam dolgoletne izkušnje z gradbenimi projekti in vodenjem investicij, a je to zame pravno in strokovno ena najbolj zahtevnih zadev, s katerimi sem se v življenju ukvarjal. A je vprašanje, ali bo tudi strokovna revizija dala želene odgovore, ker je izvajalec imel hkrati tudi status projektanta, kar je popolnoma narobe, saj si je lahko, povedano poenostavljeno, sam prilagodil projekte. Z vidika zakonodaje to sicer ni sporno, problem je, da je odgovorni projektant arhitekturne stroke. Gre namreč za tehnološki objekt, kjer bi potrebovali odgovornega projektanta konstrukcije. Bo pa krivca, na katerega bi lahko pokazali s prstom, težko najti," je povedal podžupan Samo Peter Medved.

Napačna ali pravilna kvalifikacija objekta

Zgoraj omenjene trditve občine izhajajo iz vmesnega poročila o stanju investicije, ki ga je za občino pripravila Lea Aracki. To je na projektu angažiral podžupan Medved, potem ko je ugotovil, da Breda Petrovič Borovnik, v času župana Fištravca odgovorna za projekt v uradu za šport, ni imela ustreznih kompetenc za vodenje tako zahtevnega projekta. Arackijeva je pri tem zavzela stališče, da je bil projekt napačno zastavljen že v izhodišču, saj naj bi bila v tem primeru uporabljena napačna klasifikacija objekta, da torej ni šlo za rekonstrukcijo športne stavbe, pri kateri je odgovorni projektant arhitekturne stroke, ampak za zahtevno rekonstrukcijo gradbeno inženirskega objekta.

"Da je klasifikacija pravilna, sta potrdila tako ministrstvo za okolje in prostor kot Upravna enota Maribor. Če ne bi bila, upravna enota sploh ne bi izdala gradbenega dovoljenja. Sicer pa je tudi v primeru rekonstrukcije gradbeno inženirskega objekta lahko odgovorna oseba arhitekt, gradbena zakonodaja namreč zahteva le, da je odgovorna oseba pooblaščeni inženir tehniške stroke," odgovarja odgovorna vodja projekta Mateja Katrašnik iz Arhiteze.

​Tehnični pregled še enkrat

​Katrašnikova pojasni, da ne drži tudi trditev občine, da je izvajalec imel status projektanta. "MarkoMark Nival je projektno dokumentacijo naročil pri nas kot projektantskem podjetju, pri čemer mi za izdelavo takšne dokumentacije razpolagamo z vsem ustreznim kadrom. Tako smo tudi pri tem projektu imeli pooblaščenega inženirja gradbene stroke, ki je izdelal dokumentacijo za načrt gradbenih konstrukcij," razlaga Mateja Katrašnik.

Je pa občina, ker je sledila ugotovitvam Arackijeve, na upravni enoti vseeno ustavila postopek pridobitve uporabnega dovoljenja, s čimer si je povzročila še dodatne stroške, saj bo morala zdaj tehnični pregled narediti še enkrat. Tako Petrovičeva kot Arackijeva sicer na občini nista več zaposleni.

Problem predvsem drobljenje projekta

Občina je ob tem večkrat kot problematično izpostavila tudi dejstvo, da se je obnova bazena začela, ne da bi bil prej izdelan projekt za izvedbo (PZI). Načrtovalka arhitekture Polona Lipičnik (Arhiteza) pojasni, da to z vidika zakonodaje ter arhitekturne in gradbene stroke nikakor ni napačno: "Projekt so lahko začeli, ker je bilo vse, kar je bilo treba, zajeto v popisu del v idejnem projektu. In to ne samo v enem, za ceno enega sva izdelali kar tri."

Kaj je torej, če je objekt bil klasificiran pravilno in je tudi začetek investicije brez izdelanega PZI v skladu z zakonodajo in pravili stroke, pri projektu vendarle šlo narobe? Sogovorniki se strinjajo, da je izvirni greh povzročil investitor, torej občina. Kot je znano, je vodenje projekta župan Fištravec zaupal Bojanu Strajnarju iz takratne županove projektne skupine.

Čeprav je iz DIIP-a razvidno, da je bil projekt že v startu ocenjen na dva milijona evrov, ga je občina, ker ni imela denarja, zagotovljenih je imela le 100 tisoč evrov od fundacije za šport in 350 tisoč evrov lastnih sredstev, razdrobila. V prvem projektu je zato zagotovila denar le za sanacijo bazenske školjke in ploščadi, ki sta tudi edini bili predmet gradbenega in nato uporabnega dovoljenja, pri čemer so bile meje obdelave natančno znane. A ko je postalo jasno, da bazen ne bo funkcioniral, saj niso bile zagotovljene klimatizacija, požarna varnost in številne druge stvari, so se eno za drugim začela naročati dodatna dela, meje obdelave pa širiti. Je torej zatajil nadzor?

Občina brez odgovorne osebe, ki bi sprejemala odločitve

Gradbeni nadzornik Bojan Krajtner (IMO Biro) vsakršno krivdo zavrača: "S prenovo prve faze bazena, ki je zajemala rekonstrukcijo školjke in ploščadi bazena ter investicijsko vzdrževalna dela v prostorih bazena, umivalnic in garderob, nikakor ni bilo mogoče zagotoviti obratovanja bazena. S pogodbo predvidena investicijsko vzdrževalna dela tudi niso obsegala celovite prenove teh prostorov, ampak določena dela, kjer ni bilo upoštevano pravilno tehnološko zaporedje del."

​Da je na navedena dejstva opozarjal od prvega dne prenove, saj je bilo jasno, da objekt po takih posegih ne bo izpolnjeval pogojev za varno in zanesljivo uporabo, predvsem zaradi neustrezne toplotne zaščite, prezračevanja in požarne varnosti, pravi Krajtner. "Na gradbišču sem tedensko vodil sestanke, na katerih je bilo prisotnih več sodelujočih pri projektu, žal pa pri naročniku v času mandata župana Fištravca ni bilo odgovorne osebe, ki bi bila pripravljena sprejemati odločitve, kljub temu da je na koordinacijah sodelovalo več ljudi iz kabineta župana. Petrovičeva kot vodja projekta namreč ni imela nobenih pooblastil za odločanje."

Krajtner ob tem prizna, da je izvajalec podal večje število zahtevkov za dodatna dela, a pravi, da so bili ti evidentirani, o njih pa je odločala občina kot naročnik. "Sam kot nadzornik za gradbeno obrtniška dela nisem naročal nobenih dodatnih del, še manj pa širil meje obdelave projekta. Odločitev naročnika ni bilo vse do prihoda novega župana Arsenoviča," poudari Krajtner.

Niz občinskih napak se ni končal z odhodom prejšnjega vodstva

S prstom na občino pokaže tudi izvajalec del MarkoMark Nival: "Prejšnja županska ekipa je projekt zagnala popolnoma narobe. Zaradi pomanjkanja denarja so projekt razdrobili, naročilnic je bilo nešteto, nekatere stvari so se zaključevale, druge ne, denarja ni bilo nikoli. Navodila so bila enkrat takšna, drugič spet drugačna, šele ko smo mi osnovni projekt že zaključili, so začeli naročati dodatne projekte za energetsko sanacijo, statično ojačitev za potrebe prezračevanja, prezračevanje samo, pa čeprav smo že takoj na začetku v zapisnik zapisali, da bazen brez prezračevanja ne bo mogel obratovati. Ko smo ga lani napolnili z vodo, se v njem zaradi prevelike koncentracije klora ni dalo niti dihati. Za plesnenje sten so nato okrivili nas, pa čeprav je do tega prišlo, ker stene niso imele izolacije. Imele pa je niso, ker je sploh niso naročili."

V podjetju sicer prevzamejo odgovornost, da bazen tudi po dokončanju del še zmeraj ni bil vodotesen, a menijo, da je šlo za manjše iztekanje, ki pa so ga odpravili: "Na občini zdaj trdijo, da se še vedno pojavlja madež, a ga mi pri pregledu nismo opazili. Je pa občina zato unovčila bančno garancijo, zato smo jih že pozvali, da si zadevo ogledamo skupaj, saj smo, če to drži, napako pripravljeni odpraviti." Glede domnevno nezadostnih referenc pa v podjetju odgovarjajo: "Zdaj za vse krivijo nas, a referenc nismo določali mi, ampak občina. Če bi v razpisu zahtevali, da mora izvajalec imeti deset referenc z deli na bazenu, se mi sploh ne bi prijavili."

V MarkoMark Nivalu ob tem menijo, da se niz občinskih napak ni končal z odhodom prejšnjega vodstva: "Tudi v novem mandatu niso naredili prav veliko. Za prezračevanje so, denimo, uporabili napačen postopek, izdali so namreč naročilo male vrednosti, pridobili pa ponudbe, ki so vse po vrsti bistveno presegale zakonsko omejeno vrednost takega naročila."

Investicija slabo vodena, ne pa tudi preplačana

V Arhitezi ob tem kot pomembno izpostavijo tudi, da v primeru Pristana investicija ni bila preplačana: "Treba je vedeti, da so rekonstrukcije vedno zelo zahtevne. Je pa bilo pri nas ves čas prisotno zavedanje, da delamo z javnim denarjem, investicija se v bistvu glede na DIIP ni podražila niti za evro. Priznati je treba tudi, da izvajalec res ni imel visokih cen. Težko je zdaj na nekoga pokazati s prstom, ker je neuk. Prejšnja mestna uprava je ta objekt želela obuditi po sili razmer, zato so postopke, čeprav brez denarja, vodili tako, kot so jih." In dodajo: "Dejansko za ta projekt lahko rečemo, da je bila pot v pekel tlakovana z dobrimi nameni."

Kot povedo v Arhitezi in potrdi tudi Krajtner, so bili po menjavi mestne oblasti veseli, da je ta v želji rešiti projekt angažirala še supernadzor, tega je izvajal Goran Gabrovec, s.p., a tudi tu ni šlo vse po načrtih. Kot so izpostavili v LPR, je namreč ta z delom pričel že januarja 2019, pogodbo pa naj bi podpisal šele pol leta kasneje, pri čemer naj bi račune izdal brez specifikacij in brez poročila, kaj je na projektu opravil, za nadzor takšnega projekta tudi naj ne bi imel ustreznih referenc. Krivdo za to so v LPR pripisali Medvedu. "Izbor supernadzornika ni bil moj, županu sem povedal le, da bi poleg nadzora morali imeti še nekoga, ker je dotedanji nadzor vse delo ocenjeval kot primerno," se brani podžupan.

Podžupan Medved: "Odgovornost je večplastna"

Župan Arsenovič je nato priznal, da je Gabrovca angažiral on osebno, saj naj bi z njim imel odlične izkušnje pri prenovi Galerije Gosposka, ostala vprašanja LPR pa so na seji mestnega sveta ostala brez odgovorov. Medved sicer meni, da tudi supernadzor svojega dela ni opravil, kot bi bilo treba.

"Ja, to verjetno je naše maslo, predvidevam, da tudi Gabrovec ni, vsaj v začetku, razumel celotne kompleksnosti problema. Težko bi rekel, da je proces dela z njegove strani tekel narobe, bi pa kdo drug mogoče na kakšne stvari odreagiral prej. Odgovornost je vsekakor večplastna, od kabineta prejšnjega župana, urada za šport, sistemizacije občine, načina vodenja investicije, ki je potekala preko Športnih objektov Maribor, načina vodenja investicije v strokovnem smislu, strokovnih rešitev, načina financiranja ..."

Razmere so bile anarhične

A Gabrovec trditve LPR zavrne. "Župan me je angažiral januarja 2019 na osnovi naročilnice, moja naloga je bila, da kot supernadzor pregledam vse aktualne zahtevke. Pogodba, ki smo jo podpisali junija, pa je bila za dokončanje del. Glede na to, da se z nadzorom profesionalno ukvarjam od leta 1996, ne vem, kako lahko nekdo trdi, da nimam ustreznih referenc. Vse, kar sem naredil, je razvidno tudi iz končnega poročila, ki seveda obstaja. Sem na projektu naredil kaj narobe? To možnost dopuščam, napake delamo vsi, ki delamo. Dejstvo pa je, da je na objektu, ko sem z delom začel, vladala popolna anarhija. Zahtevkov za dodatna dela je bilo ogromno, številna sem uspešno omejil," poudari Gabrovec.

Da so se šele z Gabrovčevim prihodom stvari končno začele premikati na bolje, menijo tudi Katrašnikova, Krajtner in v MarkoMark Nivalu: "Brez njegove prisotnosti gradnje ne bi bilo mogoče zaključiti. Edini je pravočasno spoznal slabosti objekta, se izpostavil in sprejel ključne in nujne odločitve v imenu naročnika."

Ključni problem iz projekta izvzeto prezračevanje

Kje je torej šlo narobe po Gabrovčevem mnenju? "Dejstvo je, da bi bilo takrat najboljše ustaviti vsa dela, ker so se opravljala po pogodbah, sklenjenih še pred prihodom sedanjega župana. Projekt so namreč tako razdrobili, da se ga je izvajalo po fazah, ki niso predstavljale zaključene celote. Največji problem je vsekakor, da v osnovnem projektu ni bilo prezračevanja, to je ključno. Če projekt ni konceptualno izveden, če si torej faze dela ne sledijo po logiki uporabe prostora, pride do težav. In to se je tudi zgodilo." K temu Gabrovec doda še, da je bil koncept od vsega začetka zastavljen napačno: "Vsi, ki smo prišli na projekt kasneje, smo skušali zadevo samo rešiti. Ni pa zdaj za to mogoče kriviti neke referentke v uradu za šport. Da je ta vodila projekt, kot ga je, je namreč morala dobiti soglasje nadrejenih. In to se je dogajalo v prejšnjem županskem mandatu, pogodbe z izvajalcem namreč ni sklenil sedanji župan."

Kot je povedal Medved, je sicer mestna uprava pravni službi nedavno vendarle naročila, naj preveri, ali obstaja možnost vložitve kazenske ovadbe zoper odgovorne osebe iz prejšnjega vodstva občine.