Barbara Bradač
Dnevu za spremembe se pridružuje tudi Mestna občina Maribor in številni občani ter mnoga društva. Čeprav je za optimalno čistilno akcijo kak teden prepozno, saj zelenje že prekriva človeško nemarnost, je le-te, žal, še vedno več kot dovolj. Dve nevralgični točki so na občini izpostavili in sicer Krajinski park Mariborsko jezero in gozd Stražun ter prav tema območjema posvetili organizirani večji čistilni akciji. Te so sicer potekale tudi po drugih krajevnih skupnostih in mestnih četrteh. Medtem, ko na pobreški strani Stražuna ugotavljajo, da je vsako leto v tem mestnem gozdu bolje, pa ni tako z nabrežjem Drave na levem in desnem bregu Krajinskega parka Mariborsko jezero.
Prostovoljci iz pestrega nabora društev so se zjutraj zbrali na Limbuškem nabrežju. Ribiško družina Ruše, Drava center, PGD Pekre, PGD Radvanje, MČ Studenci, Potapljaško društvo Maribor, iz Društva tabornikov Maistrov rod Limbuš je bil Tomaž Oset. "Veliko lepše bi bilo, če čistilne akcije sploh ne bi rabile obstajati, kar bi pomenilo, da vsak za seboj pospravi in očisti. Tako pa eni smetijo, idioti pa čistijo," je besede nekaterih ponovil domačin Oset. Pravi, da je ta del Maribora izjemno lep, a le, ko je čist. To pa je le kratek čas: "Takoj po čistilni akciji."
Iz Društva upokojencev Limbuš - Pekre je prišla Brigita Hojnik, tudi Pekrčanka, ki pravi, da tudi sicer pogosto z vrečko čisti za kom drugim. Še vedno je priča prizorom, ko posamezniki iz avta kar odvržejo pločevinko. "V naravi sem od svojega rojstva in živim z naravo. Meni je najbolj grozno, ko so po gozdovih pločevinke, plastenke, tetrapaki, steklenice od vina, sokov. To si s seboj znamo polno prinesti, praznega pa ne znamo odnesti. To me res žalosti."
Mestna menedžerka in koordinatorica mariborske čistilne akcije Neva Pipan je uvodoma povedala, da je dvakrat prehodila in pregledala območje, ki je v načrtu čiščenja in opozorila, da je najbolj onesnažen del nabrežja Drave proti Laznici. Darjan Štajnmec iz PGD Pekre in Roland Dobaj iz PGD Radvanje sta z gasilskima voziloma spretno odpeljala na odročen, a čudovit predel narave, kamor odpadke nanese tok Drave, nemalo pa jih za seboj pustijo prišleki. Deli nabrežja, kjer so zalivi, so bili preplavljeni s steklenicami, plastenkami, razno plastiko, konzervami, pločevinkami, a našle so se tudi avtomobilske gume, straniščna školjka. "Narava je pa tu tako lepa, da te srce boli, ko to vidiš," je povedala Pipanova. Na tem območju so si nekateri uredili tudi lesene ute, ne manjka tudi kakšno stranišče na štrbunk. Besed na tabli 'strogo prepovedano odlaganje odpadkov', mnogi kot kaže ne preberejo.
"Lepo vreme je. Malo sem v naravi, na zraku, pa še nekaj koristnega naredim," je povedala Mateja Žlaus medtem, ko je hitela v vrečko odlagati odpadke. Na čistilno akcijo je prišla s sodelavko Mojco Jauk. Jože Jurše se je takšne velike akcije organizacije udeležil prvič, a zagotovo ne zadnjič. Kar ni mogel verjeti, da je lahko toliko odpadkov. Zbirali so jih zagnano in kaj kmalu so veliko dela imeli prostovoljci na dveh čolnih in raftu, z njim so vijugali po Dravi člani Rafting kluba Maribor, in odpadke odvažali. Vse prevečkrat so slišali pozive: "Kje so vrečke? Jih imate kaj? Daj več vrečk!" Tiste, ki so jih prostovoljci vzeli s seboj so se namreč (pre)hitro napolnile. Iz Limbuškega zaliva proti Laznici so uspeli odnesti kar 60 velikih vreč odpadkov, manjših niso šteli.
V Kamnici so doma zavzeti in prizadevni občani. Okoli sto jih je bilo vseh, ki so se razdelili po območju. Ob Kamniškem potoku, Huzarjevem skoku in delu od krajevne skupnosti proti Dravi so marljivo kot čebelice čistili člani Čebelarskega društva Kamnica-Bresternica, ki še kako dobro vedo, kako pomembna je čista narava. "Ni da ni. Od izolacije od kablov, stiroporov, do klasike kot so plastenke, pločevinke," je opisal Vlado Kamenšek, podpredsednik društva.
Predsednik Krajevne skupnosti Kamnica Simon Hauptman je na vse prostovoljce izjemno ponosen. Že leta je prav v Kamnici odziv na takšne akcije izjemen. Starši in otroci, pa tudi učitelji iz OŠ Kamnice so bili uigrana ekipa. Veliko jih je prišlo, kljub temu, da je prosta sobota. Pobiranje odpadkov iz narave se je spremenilo v pravo malo tekmovanje, kdo bo imel prej in bolj polno vrečko smeti. "Zelo pohvalno je, da je vsako leto več otrok. Tako tudi sami trikrat premislijo, preden bi odvrgli kak papirček. Ponavadi nas je sicer še več. Sem pa letos imel že skoraj težavo najti smeti. Kamnica je namreč že očiščena, saj vsako leto očistimo kakšno črno piko in je potem z leti, na srečo, vedno manj," je povzel Hauptman.
Na pomoč k čistejšemu Stražunskemu gozdu, ki se večji del nahaja v mestni četrti Pobrežje, manjši pa v mestni četrti Brezje-Dogoše-Zrkovci, medtem ko se mestna četrt Tezno zgolj dotika gozdnega roba so prišli občani in prostovoljci iz bližnjih društev, niso manjkali člani PGD Maribor-Pobrežje. "Notranjost Stražuna je na splošno čudovita. Moram priznati, da je vsako leto boljše. Je pa res, da imamo kar nekaj občanov, ki za gozd lepo skrbijo. Velikokrat med sprehodom poberejo smeti. Ena gospa sadi rožice pri klopeh, kjer se zbirajo starejši. V primerjavi s stanjem pred dvema letoma je letos Stražun 70 odstotkov čistejši in boljši. Kot kaže, ko je čisto, tudi drugi ne upajo odvreči smeti. Najhujša je cesta, ki povezuje Pobrežje in Tezno," je povzela Špela Javornik, referentka MČ Pobrežje. Za okenske okvirje, prometne znake, tudi kak smučarski čevelj, avtomobilske gume, kovino, keramiko, steklenice, pločevinke, razno odpadno embalažo so olajšali Stražun. So pa odkrili še eno divje odlagališče in en zapuščen avto.
Na Teznu ob Štrekljevi ulici pa bi, nakljub pridni družini Planinc, ki so jo sestavljali Simon, Barbara in Ana, in so nabrali dva velika kupa, lahko Snaga še odpeljala za poln zabojnik odpadkov, ki so raztreščeni po pobočju nasproti tezenske enote vrtca Mehurčki in samskih domov.
Več kot tisoč udeležencev je letos sodelovalo v čistilnih akcijah po mariborski občini. Rekordno število prostovoljcev, okoli 500 prostovoljk in prostovoljcev, se je zbralo v Krajevni skupnosti Bresternica-Gaj in jih Neva Pipan še posebej izpostavlja. Tudi po drugih koncih Maribora se je tekom dopoldneva zbralo večje število prostovoljcev. V MČ Brezje-Dogoše-Zrkovci je bilo aktivnih okoli 90 krajanov in na območju Dogoš so odkrili precej odpadkov.
Mestna menedžerka Neva Pipan je izpostavila še nekatere podjetnike. Drava center je sodeloval pri čiščenju s svojim čolnom, Jack & Joe in Teta Frida so podprli akcijo s prigrizki in pijačo, Mestni četrti Studenci pa je donator donaniral golaž za prostovoljce.
