V različnih kulturah sveta bolj ali manj najdemo "sveto drevo" skupnosti, kjer so se ljudje zbirali in sprejemali odločitve ter proslavljali ob različnih priložnostih. Na Slovenskem je tovrstno drevo lipa, eno redkih dreves, ki prehajajo iz roda rod. Ob nepogrešljivosti v ljudskem zdravilstvu ter v slovenski naravni in kulturni dediščini pa je lipov list, edinstvene srčaste oblike, del različnih promocijskih objav o naši zeleni deželi. Tudi Maribor z okolico ima nekaj izjemnih lip. Tri med njimi predstavljamo danes: Knezarjevo lipo v Grušovi, staro lipo v Radvanju in Maistrovo lipo v Parku mladih.
Lipa je eno redkih dreves, ki prehajajo iz roda rod
Pol tisočletja stara lepotica
Začnimo pri mogočni (vsaj) petstoletnici v Grušovi, ob kateri je nekoč stal vaški studenec. "Sedaj je dejansko v lipi klop, kjer se popotnik spočije, preden nadaljuje pot proti Humu in naprej po različnih pohodniških smereh," pove Oskar Neuvirt in ponosno poudari, da je Knezarjeva lipa (zanjo skrbi družina lastnika Iva Želja) letos tudi dom sovje družine. Obseg njenega debla je slabih deset metrov, v sedemdesetih letih jo je saniral Zavod RS za varstvo narave.
"Glavni poseg je bil v krošnji, veje so utrdili s posebnimi vezmi, očistili strohnele dele v deblu in lipa si je lepo opomogla. Pred tremi leti so odstranili še suhe veje in belo omelo," doda Neuvirt. Knezarjeva lipa nosi ime po nekdanjih tamkajšnjih kmetih in je uvrščena na seznam zaščitenih dreves.
Prihodnjo soboto o hrastih
Lipa naj bi ob mogočnem hrastu rasla tudi v svetišču vladarja Olimpa in Zevsu zagotavljala senčni hlad. In tako čez teden dni odstiramo pogled na ponos Lenta. Obiskali bomo mogočen hrast, ki raste med Sodnim stolpom in avditorijem Lutkovnega gledališča Maribor ter se med drugim napotili k hrastom Mariborskega otoka.
Gostje s kolesi niso mogli domov
Morda celo najznamenitejša v Mariboru pa je štiristoletna "stara lipa" v Radvanju, kjer stoji tudi znamenita gostilna. Obseg njenega debla je dobrih šest metrov. Redko kdo ve, da so pred gostilno nekoč rasle tri lipe. "Ne vemo točno, kdo, a predvidevamo, da jih je zasadil radvanjski graščak, saj je stavba, v kateri se sedaj nahaja gostilna, nekoč bila graščakova. Tukaj je imel graščak lovski dom, gostilna pa je v stavbi okoli 100 let, v naši družinski lasti od leta 1965. Obstaja tudi možnost, da je graščak krčil gozd na tem območju in je tri lipe pustil rasti. Nasproti stare lipe smo tudi mi posadili dve lipi, je pa stara lipa tista, ki prva ozeleni in zacveti," o zgodovini drevesa in tudi kraja pove lastnica gostilne in stare lipe Nataša Ferlinc Tašner.
Na vprašanje o kakšni edinstveni zanimivosti njeno pripovedovanje ponese v šestdeseta leta. "V tistem obdobju ni bilo avtomobilov, gostje so k lipi prihajali peš, s kočijami ali kolesi. Kolesa so prislonili na drevo in pogosto se je zgodilo, da je bilo koles toliko, da so gostje, ki so prvi prišli v gostilno, morali oditi zadnji, saj se niso mogli prebiti do svojega kolesa. To je bil večkrat tudi dober izgovor za doma čakajoče žene," pove Tašnerjeva.
Najmlajša med omenjenimi tremi lipami pa je leta 1918 v spomin v čast generalu Maistru in osvoboditeljem Maribora zasajena lipa v Parku mladih. Ob njej je postavljena spominska plošča, ob priložnostih tam potekajo tudi različni dogodki.