Zjutraj smo se na Pohorje iz Maribora podali, ko so bile temperature okoli ničle, a so naju pisca teh vrstic in fotoreporterja Večera Andreja Petelinška, oblečena v smučarske hlače in jakno, mimoidoči gledali postrani. Še bolj nenavadno se je ljudem zdela najina oprava, ko sva se opoldne enako napravljena vrnila v center mesta. V soncu in zgodnjih spomladanskih temperaturah, takih dni letošnjega aprila ni veliko, je bilo med bloki na Koroški cesti denimo slišati brnenje kosilnice na prvi letošnji košnji, dišalo je po sveže pokošeni travi. Povsem drugače kot na Arehu.
V vrsti največ dvanajst minut
Topla oblačila so bila na Pohorju nujna, čeprav je bilo iz mogočnih gozdov slišati glasno petje ptic. Zjutraj je bilo štiri stopinje pod ničlo, ob 15. uri, ko vlečnica Cojzarica pelje zadnjo 'furo', ni bilo več kot tri stopinje. Smučarje je grelo močno spomladansko sonce. Kulisa je te dni, če ne dežuje, na Cojzarici enkratna. Lepo steptana proga, pomrznjena rebrasta podlaga, ki si je želi vsak smučar, je bila solidna tudi v zgodnjih popoldanskih urah, so nam povedali smučarji. Drevesa ob progi in na povezavi z Ruške do Cojzarice so pravljično pobeljena od novozapadlega aprilskega snega.
Foto: Andrej PETELINŠEK
Lepo število obiskovalcev različnih generacij, predvsem pa starejših, ni pretirano motila dolga vrsta do vlečnice Cojzarica. "Kam greš po hribu navzgor, dol se gre za krogece," me je zbadal neki smučar, ko sem navkreber 'štancal' do začetka vrste. A v vrsti se ni čakalo dolgo, največ dvanajst minut, po pravilu pa dobrih pet. Sploh, če si strpen. Čakanja v vrsti pa smo zadnje mesece tako že navajeni. In kdo ne bi raje čakal v vrsti za spust po Pohorju kot denimo za test na koronavirus.
Včeraj le štiri kave, danes zmanjkalo piva
Obiskovalci so se razporedili pred obema kočama ob vlečnici Cojzarica, spodaj in zgoraj. "Pa saj ni tak' hudo. Včasih smo po 45 minut čakali na Ruški in Bolfenku," so ob srebanju kave in piva, ki ga je na spodnji koči celo zmanjkalo, razpredali smučarji. Med debato se seveda niso izognili aktualnim temam o odpiranju gostinskih teras in koronavirusu, a je nepriljubljene in prežvečene teme rahel vetrič na Arehu hitro odpihnil. Danes se je zdelo, da je Areh oaza miru in pozitivne energije v sicer kaotični realnosti. "Nisem pričakoval takšne gneče. Včeraj sem prodal štiri kave, danes pa je tukaj toliko ljudi. Lepo vreme je, dobra cena vozovnice ter dobra proga in zato ljudje pridejo," je ob prejemanju naročila v gneči navrgel natakar Mario.
"Včasih smo po 45 minut čakali na Ruški in Bolfenku"
Za turistično smuko ni boljšega
"Glede na celo zimo, ko smo imeli težave z epidemijo, je smučati na Pohorju 15. aprila fenomenalno. Res škoda za žičničarje in turizem, da tako dobre zime niso mogli izkoristiti, pogoji so bili fenomenalni. Vemo, da je s snegom v Mariboru velikokrat problem, čeprav so tukaj strokovnjaki za pripravo prog. Težave so že z Zlato lisico v januarju, kaj šele, da bi smučali aprila," je dejal Blaž Jelen iz Črne na Koroškem, nekdanji trener Tine Maze, ki je v Mariboru treniral dve nadobudni smučarki. "Za trening je teren nekoliko prepočasen, ker je sneg svež. Za turistično smuko pa boljšega ni niti januarja," je pripomnil in poudaril, da je za slovenske smučarske klube nekaj najboljšega, da lahko čim večkrat trenirajo doma in si s tem prihranijo stroške za treninge v tujini. Nad gnečo pred vlečnico se ni pritoževal: "To je nekaj vsakdanjega na smučiščih. Tako pri nas kot v tujini."
Izkušena smučarka Barbara v zrelih šestdesetih je bila na Pohorju letos 60-krat. Ni pričakovala, da bo smučala tudi aprila, a ko je videla vremensko napoved, se je z veseljem podala na Areh. "Smuka je odlična, še boljša pa sta vzdušje in družba. Nekaj težav je, če ne moreš parkirati v bližini Cojzarice, saj moraš nazaj peš do parkirišča pri hotelu, a tudi to ni problem," se ni pritoževala. Svetujemo, da se po cesti do hotela ne zapeljete na smučeh, saj jih boste uničili, kot je to storila ena od smučark in se nato čudila.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
