Jana Juvan
"Peto roke na prsnico, močnejša roka spodaj, pet centimetrov globoko in v enakih intervalih, 120 pritiskov na minuto," je hitela razlagati nekdanja medicinska sestra Marjana Volavšek v avli Večerove stavbe, kjer je (zaradi dežja) prikazovala tehniko oživljanja. Tokrat na lutki, se je pa v njeni 35-letni karieri licencirane predavateljice Rdečega križa že večkrat zgodilo, da je oživljala tudi ljudi.
"V spominu mi je najbolj ostal 27-letni fant, ki je imel zastoj srca. Bilo je grozno. Ne moreš razumeti, da se to lahko zgodi pri teh letih. Ampak se lahko," se spominja. Oživljanje takrat ni bilo uspešno. To je tudi za tistega, ki oživlja, težka preizkušnja. Obdukcija je nato pokazala, da je bila počena aorta, zato mu ne bi bilo pomoči. Je pa večkrat oživljala tudi uspešno. In to potem da neko zadoščenje. "Poboža, tudi ko me kdo pokliče in mi pove, da je uspelo komu od poslušalcev na tečajih. Pomembno je, da se vsak zaveda, da ne more narediti nič narobe, če poskuša oživljati. Človek je že na oni strani, če mu pomagaš in imaš hkrati srečo, pa ga lahko spraviš nazaj." Tudi če poči vmes kakšno rebro, pristavi.
Srčni zastoji se dogajajo vsak dan. Seveda takrat takoj pokličemo na 112 in tam nam povedo, kje je tudi najbližji defibrilator, s katerim se še poveča možnost za preživetje ob srčnem zastoju. "Ko ga nameščate, ne nehate s stiskanjem srca. In ne se ga ustrašit! Eno elektrodo nalepite pod ključnico na prsnico, drugo pod levo pazduho in pod prsno bradavico. Pa to je tudi narisano. In navodila so zvočna. Koža samo ne sme biti mokra, zraven je vedno ena britvica, če je kdo močneje poraščen. Ko opozori, da bo spustil električni tok, pa se morajo vsi odmaknit. Tudi svojci, ki običajno v solzah človeka držijo za roko," je še dala nekaj napotkov Marjana Volavšek. Kaj je najpogostejša napaka? Da se ne sprostijo dihalne poti. Da človeka prehitro obrnemo na bok, ker mislimo, da že diha, pove.
Avtobus pred Večerom
Poleg prikazovanja oživljanja v avli je ob Večerovi stavbi včeraj stal tudi krvodajalski avtobus. Kri smo Večerovci sicer tudi včeraj dali na Medicinski fakulteti, kot to zdaj že redno počnemo.
Na avtobusu pa so lahko mimoidoči ugotovili, kakšna je njihova krvna skupina, se vpisali v register darovalcev organov in tkiv ali se prijavili na krvodajalstvo. Slednje sicer lahko storite kadarkoli na telefonskih številkah 02 321 22 71 ali na 041 320 796 vsak delovni dan med 7. in 15. uro.
"Kri ni trajna dobrina, treba jo je zagotavljati vsak dan. Zato moramo poskrbeti za to, da vsak teden poberemo okoli 300 doz krvi, kar je količina, ki jo potrebujemo za naš konec Slovenije," je spomnil sekretar mariborskega Rdečega križa Metod Dolinšek. Sodelovanja v obliki tovrsnih krvodajalskih akcij si v prihodnje obetajo tudi od občinskih podjetij, združenih v Javnem holdingu Maribor, načelno podporo pri tem jim je včeraj izrazila podžupanja Maribora Alenka Iskra, ki je hkrati pozvala h krvodajalstvu tudi vse občane.
Kri ima rok trajanja
Zaloge krvi sicer trenutno niso kritične, so stabilne, primanjkuje pa na štajerskem koncu nekoliko krvne skupine 0, je povedala dr. Bojana Bizjak, predstojnica Centra za transfuzijo UKC Maribor. Sicer je v družbi najpogostejša krvna skupina A, sledi 0, najmanj pa je skupine AB, sploh tistih z Rh-.
Največje pomanjkanje krvi je običajno poleti. "Ker tudi krvodajalci odhajajo na dopuste, hkrati je takrat tudi nekoliko več prometnih nesreč in je poraba velika," pove Bojana Bizjak. Krvi pa za poletje ne morejo zbrati na zalogo. "Kri ima svoj rok trajanja," poudari. Vsako vrečko zbrane krvi sicer ločijo na tri komponente. "Posebej damo sveže zamrznjeno plazmo, torej tekoči del krvi. Ta ima rok trajanja tri leta. Potem so eritrociti oziroma rdeče krvničke, ki jih pacienti nujno potrebujejo v primerih krvavitve in slabokrvnosti. Te imajo rok uporabe 42 dni. Najmanjšo dobo hranjenja pa imajo trombociti, to so krvne ploščice, ki so odločilne pri strjevanju krvi. Te imajo rok trajanja pet dni oziroma največ sedem z najnovejšimi tehnikami shranjevanja. Zato prosimo krvodajalce, da nenehno prihajajo, ker potrebujemo konstantno preskrbo s krvjo." Običajno ob nesrečah potrebujejo vse tri komponente krvi. Daruje pa lahko vsak zdrav, polnoletni človek in nekje do 65 leta. Moški vsake tri, ženske vsake štiri mesece.
