(FOTO) Mariborski mestni svet: Kdo je dobil dva opomina in zakaj se je opravičil župan Arsenovič

Zaiskrilo se je že pri sprejemanju dnevnega reda. Primoža Juharta (LPR) je zanimalo, zakaj bo mestni svet obravnaval točke o Javnem holdingu Maribor, če pa je župan Saša Arsenovič letos v imenu ustanovitelja kar sam, mimo mestnega sveta, sprejemal nekatere odločitve. Kot je bilo recimo imenovanje dveh članov nadzornega sveta. Vodja službe za pravne zadeve Mitja Senekovič je pojasnil, da lahko pravice občine uresničuje tudi župan. Juhart z odgovorom ni bil zadovoljen in je župana spraševal, zakaj veljajo dvojna merila, kar je Arsenoviča vznejevoljilo in je svetniku LPR izrekel dva opomina ter mu zagrozil z odstranitvijo s seje.

Miha Recek (samostojni) pa je župana vprašal, zakaj občinska podjetja v Javnem holdingu Maribor niso zakupila električne energije v marcu, ko je bila trikrat cenejša, kot je zdaj. Po njegovih podatkih je zato prišlo do oškodovanja v višini 1,4 milijona evrov in bodo višji zneski na položnicah ogrozili eksistenco marsikaterega občana. Župana je spomnil na obljubo o boljšem mestnem servisu. "Najbrž je težko gledati ves ta razvoj v mestu," je odgovoril Arsenovič in poudaril, da je bila odločitev za ustanovitev holdinga pravilna. Da ima holding tudi nekaj porodnih krčev, je še priznal, in da je cilj v prihodnosti, da k naročanju pristopijo skupaj.

Evropski denar za obnovo Lenta

S prepričljivim rezultatom 34:1 je mestni svet sprejel obsežne spremembe proračuna za leto 2022, ki se povečuje za 38,4 milijona evrov na 188,7 milijona. Gre za največji proračun Mestne občine Maribor v zgodovini mesta. V veliki meri je povečanje posledica prenosa projektov, ki se v letu 2021 niso realizirali. Na novo se načrtuje investicija v izgradnjo atletske dvorane, ki je potrebna za izvedbo Olimpijskega festivala evropske mladine 2023, ter vložek v gradnjo Zdravstvene postaje Magdalena in v Mariborski otok. Da bo lahko občina realizirala razvojno naravnan proračun, kot ga je ocenil župan Arsenovič, se v letu 2022 načrtuje tudi zvišanje zadolževanja - z načrtovanih 14,2 milijona evrov na 22,7 milijona. Novo zadolževanje v višini 8,5 milijona je predvideno za obnovo Lenta, Dravsko kolesarsko pot, ZP Magdalena, dvorano Tabor, Pristan ... Župan je ob tem sporočil veselo novico: Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko je ravno odobrila evropski in državni denar v višini 2,4 milijona evrov za projekt Ureditev nabrežja Drave - Lent.

Da je proračun investicijsko in optimistično naravnan, je ocenil Stojan Auer (LPR), a da je kljub enotni želji, da bi uresničili vse projekte, to najbrž nerealno. Zato je predlagal, da bi v mestnem svetu skupaj oblikovali prioritete. Nato se je vzdušje znova zakuhalo, saj je župan Arsenovič prosil, naj njegovi ekipi, ki trdo dela, z nepotrebnimi vprašanji ne kradejo časa. To je razburilo Milana Mikla (Lista Franca Kanglerja - NLS) in je zahteval, da se župan za nepotrebno pripombo opraviči. Arsenovič je to tudi storil in pojasnil, da pripomba ni letela na mestne svetnike.

Farmadent in Energetika v likvidnostnih težavah

Mestni svet je potrdil tudi rebalans proračuna za leto 2021. Glede zadolževanja podjetij v lasti občine so odobrili revolving kredite zaradi likvidnostnih težav podjetjem Farmadent (do tri milijone evrov), Energija in okolje (do 750 tisoč evrov) in Energetika (do en milijon). Pri Farmadentu gre za spremembo zneska kredita z dosedanjih dveh milijonov na tri milijone evrov - za povišanje zneska so zaprosili, ker do 31. decembra najverjetneje ne bodo mogli odplačati sedanjega kredita ter zaradi ocene, da bo tudi v prihodnje prihajalo do razkoraka med prilivi in odlivi družbe. V Energetiki pa so se poslabšali tržni pogoji pri dobavi plina ter predvidevajo težave odjemalcev toplote pri plačilih.

Prvi v državi

Po večurni razpravi so svetniki kot zadnjo točko obravnavali predlog župana Arsenoviča, da se uvede energetski vavčer kot denarno pomoč v višini 15 evrov za socialno najbolj ogrožene občane. Kot je znano, so položnice zaradi svetovnega dviga cen energentov poletele v nebo, mariborska občina pa se je že zavezala, da bo iz proračuna financirala 30-odstotno subvencijo odjemalcem Energetike. Z vavčerjem bi kot prvi v državi zdaj pomagali še ostalim prebivalcem mesta, za to je občina v proračunu rezervirala še 200 tisoč evrov. Načrt je, da bi humanitarna komisija preučila potrebe na terenu, oblikovala kriterije za dodelitev sredstev in odločala o razdelitvi na podlagi vlog občanov v stiski. Denar bi nato razdelila Rdeči križ in Nadškofijska karitas Maribor.

Kljub nekaterim pomislekom in kritikam, da gre v bistvu za poniževanje revnih z miloščino, je mestni svet predlog župana podprl z rezultatom 20:3. Potrdili pa so tudi predlog Stojana Auerja, da mestna uprava preuči možnost, da bi vsako gospodinjstvo prejelo vrednostni vavčer v višini 50 evrov.