Andreja Kutin
"Poglej, To je Jože Lacko. Po njem je poimenovana Lackova cesta, tista, po kateri se peljemo, ko gremo na gondolo." Morda mamina razlaga res ne bo ostala v otroški glavi prav dolgo, a občutek, da je nekdo pred nami gradil svet, zagotovo bo. "Veste, kje so dobili barve za zastave takrat, bila je vojna in v trgovinah seveda ni bilo ničesar. Bela, modra in redeča. Kaj misite?" In se je začelo napeto ugibanje mladih in starih, ki so poslušali vodenje kustosa Muzeja NO Maribor (MNOM) Uroša Dokla, kar nikoli ni nekaj dolgočasnega, ampak je še najbolj podobno energičnemu stand upu, saj kustos pač razlaga s celo svojo pojavo. "Poglej, tako majoliko imamo pa mi doma," že v prvi vitrini Mariborskega gradu, vzklikne vnuku nek gospod. Da je vse odprto in da se lahko sprehajajo po celem gradu, ob desetih pa so vabljeni na koncert v viteško dvorano, so osnovna navodila ob vhodu in obiskovalci hvaležno zakorakajo med stare zidove. Med tem sta na Klarisa Jovanović in Igor Bezget uročila Židovski trg, kjer so odprta vrata galerij in Sinagoge v kombinaciji z glasbo ponujala vstop v druge svetove. Po dveh letih varnostnih razdalj, omejitev in uživanja kulture iz domačih dnevnih sob, če sploh, je poletna muzejska noč pridobila še več gostov in še več hvaležnih obiskovalcev.
Pandemija okrnila muzejsko dejavnost
Slovenski muzeji so tako v soboto izpeljali že 20. poletno muzejsko noč, kjer sodeluje 80 ustanov ter 84 dislociranih enot in spominskih sob.
Predsednica predsedstva Skupnosti muzejev Slovenije Alenka Černelič Krošelj je zagotovila, da si bodo tudi v prihodnje prizadevali za prepoznavnost slovenskih muzejev in galerij, ki ponujajo izjemne zaklade kulturne dediščine. Prireditev že nekaj let koordinira mariborski Muzej narodne osvoboditve, koordinatorica Poletne muzejske noči pe je Simona Tripkovič.
Če je obiskovalcev muzejev in galerij na poletno noč običajno veliko, je v zadnjih dveh letih na obiskovanje muzejev in galerij zelo vplivala pandemija covida-19. Slovenski statistični urad je tako ob poletni muzejski noči pripravil posebno objavo, ki kaže, da je leta 2020 kar okoli 94 odstotkov muzejev in galerij sporočilo, da je bila njihova dejavnost okrnjena. Triinsedemdeset odstotkov jih je hkrati navedlo, da so jih razmere spodbudile k drugačnim oblikam dejavnosti. Muzeji in galerije so leta 2020 pripravili 893 razstav, kar je manj kot leto pred tem, ko jih je bilo 1406.
Tota trafika in vrnitev odpisanih
Nazaj k vhodu v Mestni park. Po letih cincanja in poskusov osmišljanja nekdanje trafike, je sinoči ta tudi uradno in slovesno postala del muzeja MNOM, kar je med muzealci s predsednico predsedstva Skupnosti muzejev Slovenije Alenko Černelič Krošelj na čelu sprožilo ugibanja o tekmovanju muzejev v raznih dimenzijah - velikosti, celo višini. Na predstavitveni dan so v trafiko (in pred njo) na ogled postavili doprsne kipe nekdaj pomembnih mož, ki pa so leta tičali v muzejskem depoju - Josip Broz Tito, Boris Kidrič, že omenjeni Lacko in drugi, so strmo zrli v noč, obiskovalci pa so ugibali, ali jih še poznajo. Avtorji razstave so jo poimenovali Vrnitev odpisanih, kar je pri marsikomu sprožilo nekaj muzanja. "Danes torej simbolično – po tem, ko ste dolgo let nazaj v njej kupovali tobak in časopise, se pasli med starinami, se fotografirali ali kupovali pasje piškote - odpira svoja vrata. Z razstavo Vrnitev odpisanih. Nekateri jo bodo vzeli kot provokacijo, kar nikakor ni njen namen. No, tudi. A v resnici z njo opozarjamo na dve pomembni stvari – na dragoceno vlogo muzejev, da ohranijo tudi ta del naše dediščine, naše zgodovine. Dediščine, ki se je po navadi ob spremembi režima ali političnega sistema sramujemo," je v uvodnem nagovoru dejal Rok Kajzer, predsednik sveže ustanovljenega Društva trafika in urednik Večerove sobotne priloge. Društvo poslej pomagalo skrbeti za vsebine v trafiki. Čeprav bodo po prenovi v jeseni, vsebine bolj ustrezne prvotnemu namenu male hiške, bodo prav tako provokativne - tam bo svoj dom našel naš Toti list, ki že desetletja brenka na živce pomembnežev.
Slovo Scherbaumove
V zelo posebnem pogovoru, v katerem ni manjkalo tudi nasvetov za prave gospe in gospode, pa komentarjev na skvarjeno sodobno družbo, se je iz Scherbaumove vile ob parku poslovila gospa Franziska Scherbaum ali v prevodu dolgoletna direktorica Aleksandra Berberih Slana, ki, kot je že znano, odhaja iz Muzeja NO Maribor.
