Branka Bezjak
Spominsko obeležje za po vojni pobite stoji na javni površini, tik ob planinski poti, ki vodi z Bellevueja na Areh, sicer pa nedaleč od glavne ceste za avtomobile. Postavljeno je bilo z donacijami posameznikov in društev , vključno s potomci nekdanje mariborske nemške manjšine. Ti, kakor tudi iz Avstrije, so se danes tudi v velikem številu udeležili dogodka, ki je potekal v slovenskem in nemškem jeziku.
Spomenik je posvečen vsem žrtvam, ki so bile po koncu druge svetovne vojne kruto umorjene in brez imena pokopane na Pohorju, je bilo izpostavljeno. Doslej je odkritih 23 grobov, nanje pa opozarjajo leseni križi, ki so tudi v gozdu nedaleč stran od sedaj skupnega kamnitega obeležja. Voditelja slovesnosti Erika Komatović in Wilhelm Gabalier sta uvodoma dejala, da gre za spominski dogodek in zbrane prosila, da zato ne ploskajo. Najprej so k spomeniku položili vence, Frajhajmska godba je zaigrala slovensko himno.
V mrzlem dopoldnevu so k spomeniku sredi pohorskih gozdov prišli tudi številni visoki gostje. Veleposlanica Avstrije Elisabeth Ellison-Kramer in veleposlanica Nemčije v Sloveniji Sylvia Groneick. Norbert Kapeller, predsednik Zveze društev staroavstrijskih Nemcev v Avstriji, predsednica Zveze kulturnih društev nemško govoreče narodne skupnosti v Sloveniji, Urška Kop, hoški nadžupnik in dekan Alojz Petrič, spominsko znamenje pa je blagoslovil mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl. Posebne želje ob spominski slovesnosti so poslali še visoki politični predstavniki iz Slovenije- predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič, premier Robert Golob, župan Mestne občine Maribor Saša Arsenovič, kakor tudi z avstrijske strani štajerski deželni glavar Christopher Drexler in koroški deželni glavar Peter Kaiser. Na Pohorje pa je prišel predsednik največje opozicijske stranke SDS Janez Janša in dr. Jože Dežman, dr. Jože Možina, in dr. Stefan Karner.
Po vojni so številni prebivalci Pohorja in okolice vedeli za množična grobišča, a so morali molčati, so predstavili pot do nastanka obeležja: "Po osamosvojitvi je časopis Večer leta 1992 prvič poročal o povojnih pobojih v Mariboru in na Pohorju, takrat, da je bilo brez sodišč ubitih 600 ljudi. Nato so leta 1993 na pobudo mariborskega društva Most svobode postavili dva lesena križa." Leta 2012 so na pobudo Margarete Jahn, ki je kot sirota odrašala v Jugoslaviji, potem pa v Avstriji, člani avstrijske zveze izseljenih nemških spodnjih Štajercev javno objavili peticijo, s katero so opozorili na poboje. Sočasno je Martin Kostrevc raziskoval množična grobišča in leta 2007 prepričal vladno komisijo za reševanje vprašanja prikritih grobišč, da je na Pohorju začela z ekshumacijo. Samo v enem grobu je bilo več kot 180 žrtev. Nato so se srečale poti Kostrevca, Ingeborg Mallner in Margarete Jahn, ki so vsa ta leta uresničevali željo po kamnitem spomeniku.
Veleposlanica Nemčije Sylvia Groneick je v govoru dejala, da je Nemčija povzročila med drugo svetovno vojno veliko gorja, tudi izgon civilnega prebivalstva iz Slovenije. "Žal pa se nasilje ni končalo z umikom okupatorjev. Po vojni je bilo v gozdovih umorjenih na tisoče ljudi, med njimi pripadniki nemško govoreče manjšine, tudi starši Margarete Jahn. Izguba pobitih, ki se je zgodila med in po vojni še vedno boli- na obeh straneh. S tem je treba živeti, se z izubo sprijazniti. Pomembno pa je, da se soočimo tudi zločini. Spomenik, ki ga odpiramo danes, je pomemben korak v tej smeri." Slavnostni govornik je bil sicer zgodovinar dr. Mitja Ferenc, ki je prebral pričevanje “oznovca” ki je razkril grozote, ki so se dogajale lata 1945 na Pohorju, kjer danes stoji spomenik, ter predstavil še aktivnosti pri odkrivanju drugih prikritih grobišč po Sloveniji. "Da je naša država občasno stopila na pot zmanjšanja civilizacijskega dolga do brezimnih žrtev, so bili potrebni pogumni in vztrajni posamezniki, kakor je Martin Kostrevc," je še izpostavil Ferenc.
V kulturnem programu je igralec in pesnik Tone Kuntner prebral pesem Molitev za spravo. Glasbene točke so poleg Frajhajmske godbe izvedli še Komorni zbor Hugo Wolf.
