Ko potegnemo pod črto vizualno pestrost Maribora, smo z rezultatom lahko kar zadovoljni. Mariborski urbani prostor zaznamujejo različne umetniške zvrsti, spomeniki, skulpture, fontane, reliefi, prostorske instalacije in stenske poslikave, ki smo jih predstavili v seriji petih člankov. Posebno poglavje so vzdrževanje umetniških form, njihovo ohranjanje in odnos do njih.
Tokrat se osredotočamo na murale - (ob)stenske likovne kompozicije oziroma poslikave monumentalnih, velikih dimenzij, ki z estetsko komponento in vsebinsko sporočilnostjo bogatijo javni prostor in so praviloma narejene direktno na steno. To niso samo širši javnosti znani grafiti, temveč tudi denimo tapiserije, mozaik, intarzije in sgraffito.
Prevladujejo figuralni motivi in vedute Maribora
Murali so najpogosteje v javnih ustanovah, namenjenih izobraževanju, kulturi in zdravstvu, v športnih objektih, bankah, gostinskih lokalih in industrijskih območjih, ki so bili zgrajeni v drugi polovici prejšnjega stoletja. Takrat so ob načrtovanju stavb predvideli notranjo (likovno) opremo, ki je obvezno vključevala tudi umetnost, kar se danes ne prakticira več ali zelo redko. Umeščali so jo v prostore, kjer se ljudje pogosto srečujejo - avle, hodnike, stopnišča, sprejemnice, sejne sobe in večnamenske dvorane, našteva Mojca Štuhec, umetnostna zgodovinarka in raziskovalka mariborskih grafitov in muralov. Manjkrat je ta vrsta likovne umetnosti krasila zunanjščino stavb. Najpogosteje uporabljeni tehniki sta stenska poslikava in sgraffito, pri kateri je motiv vrezan v večplastni ali večbarvni omet.
"Funkcija mularov je v prvi vrsti dekorativna, njihova vsebina se navezuje na namembnost prostora ali širši družbeni kontekst. Prizori so praviloma narativni, prevladujejo figuralni motivi in vedute Maribora, medtem ko je abstraktnih form manj," pojasnjuje umetnostna zgodovinarka. Dodaja: "Med terenskim popisom smo zasledili, da se med avtorji najpogosteje pojavljajo Janez Vidic, Ivan Čobal, Slavko Kores, Slavko Tihec in Oton Polak." Medtem ko grafitarji pogosto delujejo kolektivno, anonimno ali z umetniškim imenom.
Od kod izvira mural(izem)
Beseda mural(izem) izvira iz španščine in označuje tisto, kar je pritrjeno na steno. Uveljavila se je v začetku 20. stoletja z mehiškim gibanjem, ki so ga vodili slikarji Diego Rivera, Jose Clemente Orozco in David Alfaro Siqueiros. Leta 1906 je mehiški slikar in pisatelj Gerardo Murillo Cornado, znan tudi kot Dr. Atl, izdal manifest k razvoju monumentalnega gibanja javne umetnosti na voljo državljanom. Od dvajsetih do sedemdesetih let prejšnjega stoletja so na javnih stavbah nastajale številne freske z nacionalističnimi, socialnimi in političnimi sporočili, iz česar se je razvila še danes živeča umetniška praksa in se razširila po svetu.
21 najboljših muralov
Med najbolj kakovostne je po izboru Mojce Štuhec in Umetnostne galerije Maribor mogoče uvrstiti 21 muralov, predstavljenih tudi v posebni zloženki. Med njimi je tapiserija Marija Preglja iz leta 1964 z naslovom Belo mesto v preddverju Instituta informacijskih znanosti Maribor. "Umetnik modernistične usmeritve je izdelal kompozicijo z domišljijsko vsebino, predstavljeno na ekspresionistični način. V urbanem prostoru, ki je komaj nakazan z arhitekturnimi elementi, so v ospredje postavljene človeške figure," abstraktni motiv, usklajen s prostorom, razlaga sogovornica.
"Funkcija mularov je v prvi vrsti dekorativna, njihova vsebina se navezuje na namembnost prostora ali širši družbeni kontekst"
Leta 1993, ko je bila dozidana velika dvorana SNG Maribor, je bila v avlo umeščena tapiserija Maribor Otona Polaka. "Projekcija priljubljene teme, mesta ob reki, je grajena z linearno obravnavo prostora. V množici dosledno dodelanih arhitekturnih detajlov prepoznavamo večino pomembnih stavb, grad, rotovž, stolnico, gledališče in oba vogalna stolpa srednjeveškega obzidja," tkano slikarijo z veduto Maribora, ki deluje kot odrska kulisa, interpretirajo strokovnjaki. Omeniti velja tudi lepo ohranjeno, a spregledano podobo srednjeveškega Maribora na Vidičevi praskanki v prodajalni Mladinske knjige v Gosposki ulici. Vrezana v temno sivo steno je silhueta mesta naknadno pobarvana v rumeno-zlato. Isti avtor je za Osnovno šolo Angela Besednjaka izdelal sgraffito z otroki in etnološkimi elementi. Zaradi premišljene perspektive, barvne usklajenosti in odlične risbe mural deluje izjemno dovršeno.
Pozornosti vreden je tudi recimo mozaik Ivana Čobala iz lokalnega kamna in prikazom znamenitega, takrat modernega naselja na Gosposvetski cesti, s katerim je poskrbel za estetsko opremo veže v poslovni stavbi na Partizanski cesti, ki jo je leta 1964 postavil projektantski biro Komunaprojekt.
Uničeni zaradi gradbenih posegov
Nekateri primeri poslikav so se sčasoma izgubili, saj so jih poškodovali ali odstranili zaradi gradbenih posegov ali sprememb v prostoru, ki pretežno sledijo golemu profitu in ignorirajo umetniško vrednost. "Na vogalni hiši v Gosposki ulici in Ulici 10. oktobra, kjer je bila nekoč banka, danes pa je trgovina s slovenskimi izdelki in spominki, je bila poslikava Janeza Vidica, ki jo je uničila banka," izpostavlja Mojca Štuhec. Izgubljeni sta tudi poslikavi v lekarni ob gradu in trgovini s čevlji, kjer je Vidic ustvaril otroški motiv, skladen s ponudbo trgovine. Malomaren odnos in izbris umetnost bi se lahko zgodil tudi v Sparu na Grajskem trgu, kjer so poslikavo istega avtorja konservatorji pravočasno zaščitili, da je trgovec morda ne bi uničil. Umetnostna zgodovinarka opozarja, da bi veljalo ohraniti tudi čudovito poslikavo v hotelu Bellevue na Pohorju, ki ponazarja širšo panoramo Dravske doline in je v slabem stanju. Omeni jih še nekaj, med drugim mural, speljan pod stropom v avli kopališča Pristan, katerega problematična obnova se vleče že več let in zbuja skrbi.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
